Page 222 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 222
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
2. Metoda
2.1 Udeleženci
Pri raziskovanju smo uporabili baze podatkov treh merjenj raziskave Uči-
nek razvijanja čustvenih kompetenc na posameznikovo psihološko funkcio-
niranje v času epidemije. Podatki so bili zbrani na spletnem portalu 1KA.
Udeleženci in udeleženke raziskave so se odzvali na vabilo o sodelovanju v
raziskavi, ki je bilo objavljeno na spletnih družbenih omrežjih. Vzorčenje
udeležencev in udeleženk je potekalo naključno.
V prvem merjenju je sodelovalo 364 udeležencev (83,50 % žensk, sta-
rost: M = 37,21 leta, SD = 12,92 leta), v drugem 987 (85,50 % žensk, starost:
M = 43,81 leta, SD = 12,50 leta) in v tretjem 467 (78,50 % žensk, starost: M =
43,56 leta, SD = 12,00 leta).
2.2 Pripomočki
Za ugotavljanje ravni stresa je bila uporabljena postavka na petstopenjski
Likertovi lestvici glede vprašanja »Ste bili v času od razglasitve prvega/dru-
gega/tretjega vala epidemije covida-19 pod stresom?«, medtem ko so se ude-
leženci in udeleženke, ki so naslednje valove epidemije doživljali kot manj
stresne v primerjavi s prvim, odločali na podlagi sledeče postavke na tristo-
penjski Likertovi lestvici: »V primerjavi s prvo razglasitvijo epidemije dru-
go/tretjo razglasitev epidemije doživljam …«. Možni odgovori na omenje-
no postavko so bili: »Bolj stresno«, »Manj stresno« in »Enako stresno«. Za
identificiranje razlogov oz. varovalnih dejavnikov je bila izvedena tematska
analiza (Braun in Clarke, 2006) na podlagi odgovorov udeležencev in ude-
leženk na naslednjo postavko odprtega tipa: »Kaj je razlog, da se je vaše do-
življanje stresa spremenilo oziroma je ostalo enako?« Pri tem so bili upora-
bljeni zgolj odgovori udeležencev in udeleženk, ki so navedli, da drugi ali
tretji val doživljajo kot »manj stresnega«.
2.3 Analiza
Izvedena je bila tematska analiza (Braun in Clarke, 2006), ki omogoča na-
tančno analiziranje odgovorov udeležencev in udeleženk. Pri tem odgo-
vore ne razporejamo v vnaprej pripravljene kategorije, ampak raziskovalci
glede na pridobljene podatke odločijo, katere kategorije oz. teme bodo obli-
kovali. Teme so izbrane tako, da najbolje opisujejo in združujejo pridoblje-
ne podatke. Po smernicah V. Braun in V. Clarke (2006) je tematska analiza
potekala v petih korakih: (1) seznanjenje s podatki, (2) pregled kod in kon-
222
2. Metoda
2.1 Udeleženci
Pri raziskovanju smo uporabili baze podatkov treh merjenj raziskave Uči-
nek razvijanja čustvenih kompetenc na posameznikovo psihološko funkcio-
niranje v času epidemije. Podatki so bili zbrani na spletnem portalu 1KA.
Udeleženci in udeleženke raziskave so se odzvali na vabilo o sodelovanju v
raziskavi, ki je bilo objavljeno na spletnih družbenih omrežjih. Vzorčenje
udeležencev in udeleženk je potekalo naključno.
V prvem merjenju je sodelovalo 364 udeležencev (83,50 % žensk, sta-
rost: M = 37,21 leta, SD = 12,92 leta), v drugem 987 (85,50 % žensk, starost:
M = 43,81 leta, SD = 12,50 leta) in v tretjem 467 (78,50 % žensk, starost: M =
43,56 leta, SD = 12,00 leta).
2.2 Pripomočki
Za ugotavljanje ravni stresa je bila uporabljena postavka na petstopenjski
Likertovi lestvici glede vprašanja »Ste bili v času od razglasitve prvega/dru-
gega/tretjega vala epidemije covida-19 pod stresom?«, medtem ko so se ude-
leženci in udeleženke, ki so naslednje valove epidemije doživljali kot manj
stresne v primerjavi s prvim, odločali na podlagi sledeče postavke na tristo-
penjski Likertovi lestvici: »V primerjavi s prvo razglasitvijo epidemije dru-
go/tretjo razglasitev epidemije doživljam …«. Možni odgovori na omenje-
no postavko so bili: »Bolj stresno«, »Manj stresno« in »Enako stresno«. Za
identificiranje razlogov oz. varovalnih dejavnikov je bila izvedena tematska
analiza (Braun in Clarke, 2006) na podlagi odgovorov udeležencev in ude-
leženk na naslednjo postavko odprtega tipa: »Kaj je razlog, da se je vaše do-
življanje stresa spremenilo oziroma je ostalo enako?« Pri tem so bili upora-
bljeni zgolj odgovori udeležencev in udeleženk, ki so navedli, da drugi ali
tretji val doživljajo kot »manj stresnega«.
2.3 Analiza
Izvedena je bila tematska analiza (Braun in Clarke, 2006), ki omogoča na-
tančno analiziranje odgovorov udeležencev in udeleženk. Pri tem odgo-
vore ne razporejamo v vnaprej pripravljene kategorije, ampak raziskovalci
glede na pridobljene podatke odločijo, katere kategorije oz. teme bodo obli-
kovali. Teme so izbrane tako, da najbolje opisujejo in združujejo pridoblje-
ne podatke. Po smernicah V. Braun in V. Clarke (2006) je tematska analiza
potekala v petih korakih: (1) seznanjenje s podatki, (2) pregled kod in kon-
222
