Page 226 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 226
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
Pozitivna restrukturacija in sprejemanje situacije. V tej temi so zbra-
ni odgovori, ki kažejo na to, da so se udeleženci in udeleženke sprijaznili in
sprejeli situacijo (covid-19, ukrepi) ter da skušajo na stvari gledati s pozitiv-
nega zornega kota. Iz odgovorov je torej razvidna miselna restrukturacija.
Dojemanje epidemije covida-19 v povezavi z opravljanjem dela. V tej
temi je raznolik nabor odgovorov, ki jih lahko razdelimo v več podtem,
vendar pa odgovori v splošnem nakazujejo na to, da je bilo opravljanje dela
vir za zmanjšanje stresa. Odgovori so raznoliki in se nanašajo npr. na po-
zitivne učinke dela od doma, manj sprememb na delovnem mestu v dru-
gem valu v primerjavi s prvim, možnost opravljanja dela v prostorih delov-
ne organizacije, zagotovljeno službo v drugem valu (ni čakanja na delo kot
v prvem), obvladovanje dela na daljavo, boljšo organizacijo dela in pogo-
je za delo.
Navajenost na epidemijo covida-19. Tema se nanaša na zmožnost ude-
ležencev in udeleženk, da so se prilagodili situaciji. Odgovori kažejo na to,
da je virus postal del njihovega vsakdana in da so se zavedali njegove pri-
sotnosti.
Osebne okoliščine. V tej temi se nahajajo odgovori udeležencev, ki se
nanašajo na njihove specifične življenjske okoliščine. Omenjene okoliščine
so botrovale temu, da je bilo doživljanje drugega vala manj stresno v pri-
merjavi z doživljanjem prvega. Odgovori nakazujejo, kako so različne oseb-
ne okoliščine (npr. boljši finančni položaj) botrovale manj stresnemu doje-
manju drugega vala.
Zmanjšanje strahu v povezavi z epidemijo je tema, ki kaže na to, da
se je s trajanjem epidemije (iz prvega v drugi val) zmanjševal strah in tudi
s tem povezan stres nekaterih udeležencev ter udeleženk. Posredno se to
kaže tudi v nekaterih drugih identificiranih temah (npr. navajenost na epi-
demijo covida-19), vendar je število odgovorov udeležencev in udeleženk
nakazovalo oblikovanje lastne teme.
Vrednotenje ukrepov v povezavi s preprečevanjem covida-19 se nana-
ša na dojemanje ukrepov, ki so bili v veljavi. Glede na to, da je drugi val že
sledil izkušnji prvega vala, je iz odgovorov udeležencev in udeleženk jasno,
da je razlog za manjši stres tudi v bolj poznanih, manj strogih in pričako-
vanih ukrepih. Obenem je iz odgovorov tudi razvidno, da so se udeleženci
in udeleženke specifičnih ukrepov navadili.
Tema lastne strategije za spoprijemanje z epidemijo covida-19 se na-
naša na to, da so udeleženci in udeleženke uporabljali različne strategije
za prispevanje k zmanjševanju stresa. Primeri takšnih lastnih strategij so
226
Pozitivna restrukturacija in sprejemanje situacije. V tej temi so zbra-
ni odgovori, ki kažejo na to, da so se udeleženci in udeleženke sprijaznili in
sprejeli situacijo (covid-19, ukrepi) ter da skušajo na stvari gledati s pozitiv-
nega zornega kota. Iz odgovorov je torej razvidna miselna restrukturacija.
Dojemanje epidemije covida-19 v povezavi z opravljanjem dela. V tej
temi je raznolik nabor odgovorov, ki jih lahko razdelimo v več podtem,
vendar pa odgovori v splošnem nakazujejo na to, da je bilo opravljanje dela
vir za zmanjšanje stresa. Odgovori so raznoliki in se nanašajo npr. na po-
zitivne učinke dela od doma, manj sprememb na delovnem mestu v dru-
gem valu v primerjavi s prvim, možnost opravljanja dela v prostorih delov-
ne organizacije, zagotovljeno službo v drugem valu (ni čakanja na delo kot
v prvem), obvladovanje dela na daljavo, boljšo organizacijo dela in pogo-
je za delo.
Navajenost na epidemijo covida-19. Tema se nanaša na zmožnost ude-
ležencev in udeleženk, da so se prilagodili situaciji. Odgovori kažejo na to,
da je virus postal del njihovega vsakdana in da so se zavedali njegove pri-
sotnosti.
Osebne okoliščine. V tej temi se nahajajo odgovori udeležencev, ki se
nanašajo na njihove specifične življenjske okoliščine. Omenjene okoliščine
so botrovale temu, da je bilo doživljanje drugega vala manj stresno v pri-
merjavi z doživljanjem prvega. Odgovori nakazujejo, kako so različne oseb-
ne okoliščine (npr. boljši finančni položaj) botrovale manj stresnemu doje-
manju drugega vala.
Zmanjšanje strahu v povezavi z epidemijo je tema, ki kaže na to, da
se je s trajanjem epidemije (iz prvega v drugi val) zmanjševal strah in tudi
s tem povezan stres nekaterih udeležencev ter udeleženk. Posredno se to
kaže tudi v nekaterih drugih identificiranih temah (npr. navajenost na epi-
demijo covida-19), vendar je število odgovorov udeležencev in udeleženk
nakazovalo oblikovanje lastne teme.
Vrednotenje ukrepov v povezavi s preprečevanjem covida-19 se nana-
ša na dojemanje ukrepov, ki so bili v veljavi. Glede na to, da je drugi val že
sledil izkušnji prvega vala, je iz odgovorov udeležencev in udeleženk jasno,
da je razlog za manjši stres tudi v bolj poznanih, manj strogih in pričako-
vanih ukrepih. Obenem je iz odgovorov tudi razvidno, da so se udeleženci
in udeleženke specifičnih ukrepov navadili.
Tema lastne strategije za spoprijemanje z epidemijo covida-19 se na-
naša na to, da so udeleženci in udeleženke uporabljali različne strategije
za prispevanje k zmanjševanju stresa. Primeri takšnih lastnih strategij so
226
