Page 138 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 138
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
na na popis in opis obstoječih ureditev na področju PVV, kategorije osebja
oz. strokovnih delavcev v prevladujočih ureditvah za PVV ter na začetno
in nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev (npr. učni načrti oz. vse-
bina, institucije). Zbrani podatki se nanašajo na strokovne delavce v javni
in zasebni PVV, ki je znotraj regulativnega okvira (ne pa tudi na predšol-
sko vzgojo na domu). Nanašajo se na najtipičnejše (prevladujoče) ureditve
predšolske vzgoje v vsaki državi (v posamezni državi lahko obstajajo tudi
druge ureditve v PVV, z drugačnimi izobrazbenimi zahtevami, kot jih opi-
sujemo v prispevku). Glavni viri informacij pri odgovarjanju na vprašanja
so uradni nacionalni dokumenti, ki so jih izdali in/ali priznali centralni/
najvišji organi oblasti, ter druge s podatki podprte publikacije (članki, po-
ročila, nacionalne analize oz. raziskave, nacionalni statistični uradi in raz-
iskave omrežja Eurydice). Referenčno leto je 2019/2020.
2.3 Postopek
Podatki so bili pridobljeni v okviru Erasmus+ K2-projekta NEMO:
Nova priporočila o spremljanju otrok za razvoj inovativnega kurikulu-
ma za vzgojitelje_ice (NEw MOnitoring guidelines to develop innovative
ECEC teachers curricula). Vprašalnik smo po e-pošti poslali izbranim par-
tnerjem, ki so imeli štiri mesece, da so izpolnili vprašalnik s poglobljenimi
odgovori o kontekstih, specifičnih za posamezne države. Obseg odgovorov
ni bil določen (omejen). Izpolnjen vprašalnik smo pregledali ter partner-
je prosili za morebitne dopolnitve, pojasnila. Nato smo vprašalnik primer-
jalno analizirali glede na določene kategorije. Pri analizi smo si pomagali
tudi z drugimi viri (npr. Eurydiceove raziskave, spletne strani univerz oz.
fakultet).
3. Rezultati z razpravo
Na podlagi vprašalnikov smo analizirali različne elemente sistemov PVV
v petih evropskih državah, in sicer v Sloveniji, Italiji in Španiji ter na Šved-
skem in Cipru. V teh državah smo primerjali glavne ureditve PVV (Tabe-
la 9) in kategorije strokovnih delavcev oz. osebja v teh PVV (Tabela 10). Še
posebej smo se osredinili na izobraževanje strokovnih delavcev – analizi-
rali smo zahtevano najnižjo stopnje izobrazbe v kategorijah jedrnega stro-
kovnega osebja na podlagi ravni ISCED (Tabela 10) ter glavne elemente nji-
hovih programov začetnega izobraževanja (Tabela 11, npr. naziv programa,
izvajalec, trajanje) in obravnavane teme (Tabela 12, npr. pedagoške/psiholo-
ške teme, specialna didaktika, praktično usposabljanje v vrtcu).
138
na na popis in opis obstoječih ureditev na področju PVV, kategorije osebja
oz. strokovnih delavcev v prevladujočih ureditvah za PVV ter na začetno
in nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev (npr. učni načrti oz. vse-
bina, institucije). Zbrani podatki se nanašajo na strokovne delavce v javni
in zasebni PVV, ki je znotraj regulativnega okvira (ne pa tudi na predšol-
sko vzgojo na domu). Nanašajo se na najtipičnejše (prevladujoče) ureditve
predšolske vzgoje v vsaki državi (v posamezni državi lahko obstajajo tudi
druge ureditve v PVV, z drugačnimi izobrazbenimi zahtevami, kot jih opi-
sujemo v prispevku). Glavni viri informacij pri odgovarjanju na vprašanja
so uradni nacionalni dokumenti, ki so jih izdali in/ali priznali centralni/
najvišji organi oblasti, ter druge s podatki podprte publikacije (članki, po-
ročila, nacionalne analize oz. raziskave, nacionalni statistični uradi in raz-
iskave omrežja Eurydice). Referenčno leto je 2019/2020.
2.3 Postopek
Podatki so bili pridobljeni v okviru Erasmus+ K2-projekta NEMO:
Nova priporočila o spremljanju otrok za razvoj inovativnega kurikulu-
ma za vzgojitelje_ice (NEw MOnitoring guidelines to develop innovative
ECEC teachers curricula). Vprašalnik smo po e-pošti poslali izbranim par-
tnerjem, ki so imeli štiri mesece, da so izpolnili vprašalnik s poglobljenimi
odgovori o kontekstih, specifičnih za posamezne države. Obseg odgovorov
ni bil določen (omejen). Izpolnjen vprašalnik smo pregledali ter partner-
je prosili za morebitne dopolnitve, pojasnila. Nato smo vprašalnik primer-
jalno analizirali glede na določene kategorije. Pri analizi smo si pomagali
tudi z drugimi viri (npr. Eurydiceove raziskave, spletne strani univerz oz.
fakultet).
3. Rezultati z razpravo
Na podlagi vprašalnikov smo analizirali različne elemente sistemov PVV
v petih evropskih državah, in sicer v Sloveniji, Italiji in Španiji ter na Šved-
skem in Cipru. V teh državah smo primerjali glavne ureditve PVV (Tabe-
la 9) in kategorije strokovnih delavcev oz. osebja v teh PVV (Tabela 10). Še
posebej smo se osredinili na izobraževanje strokovnih delavcev – analizi-
rali smo zahtevano najnižjo stopnje izobrazbe v kategorijah jedrnega stro-
kovnega osebja na podlagi ravni ISCED (Tabela 10) ter glavne elemente nji-
hovih programov začetnega izobraževanja (Tabela 11, npr. naziv programa,
izvajalec, trajanje) in obravnavane teme (Tabela 12, npr. pedagoške/psiholo-
ške teme, specialna didaktika, praktično usposabljanje v vrtcu).
138
