Page 135 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 135
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.135-150
Od ločenih k enovitim sistemom predšolske
vzgoje: primerjava izobraževalnih programov
za strokovne delavce
Maša Vidmar, Manja Veldin, Ilaria Farinella
1. Enoviti ter ločeni sistemi predšolske vzgoje in varstva
Znanstvene raziskave različnih vidikov predšolske vzgoje in varstva (PVV)
oz. nadomestnega varstva ter učinkov na otrokov razvoj imajo v psihologi-
ji večdesetletno zgodovino (glej pregled v npr. Melhuish, 2001; Rosenthal,
1999). V zadnjem desetletju pa sta bila PVV po Evropi deležna tudi velike
politične pozornosti (npr. Svet Evropske unije, 2009). Visokokakovostna
PVV namreč prinašata številne kratkoročne in dolgoročne koristi za po-
sameznike ter družbo (glej Svet Evropske unije, 2011), zagotavljanje ključ-
nih sistemskih pogojev na ravni celotnega sistema PVV pa je postalo po-
membno. Države so sprejele različne strategije za dosego skupnega cilja, tj.
cenovno ugodnih, dostopnih in učinkovitih PVV, vendar dosegajo različne
stopnje njunega razvoja in izvajanja kljub skupno zastavljenim ciljem poli-
tik (Evropska komisija/EACEA/Eurydice, 2019).
Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2019) je države oz. sisteme raz-
vrstila v pet skupin, odvisno od stopnje integriranosti njihovega predšol-
skega sistema (za mlajše in starejše otroke): integriran, delno integriran,
na sredini, delno ločen, ločen. Raziskave so pokazale, da so enoviti sistemi
PVV, ki vključujejo celotno predšolsko obdobje (0–6 let), v primerjavi z lo-
čenimi sistemi učinkovitejši, in sicer tako v smislu organizacije kot tudi za-
gotavljanja kakovosti (Dumcius et al., 2014).
V pričujočem prispevku se bomo osredotočili na integriranost uredi-
tev (tj. na to, ali PVV za mlajše in starejše otroke potekata v eni skupni ali
v dveh ločenih ureditvah, institucijah) ter na integriranost zahtev za uspo-
135
Od ločenih k enovitim sistemom predšolske
vzgoje: primerjava izobraževalnih programov
za strokovne delavce
Maša Vidmar, Manja Veldin, Ilaria Farinella
1. Enoviti ter ločeni sistemi predšolske vzgoje in varstva
Znanstvene raziskave različnih vidikov predšolske vzgoje in varstva (PVV)
oz. nadomestnega varstva ter učinkov na otrokov razvoj imajo v psihologi-
ji večdesetletno zgodovino (glej pregled v npr. Melhuish, 2001; Rosenthal,
1999). V zadnjem desetletju pa sta bila PVV po Evropi deležna tudi velike
politične pozornosti (npr. Svet Evropske unije, 2009). Visokokakovostna
PVV namreč prinašata številne kratkoročne in dolgoročne koristi za po-
sameznike ter družbo (glej Svet Evropske unije, 2011), zagotavljanje ključ-
nih sistemskih pogojev na ravni celotnega sistema PVV pa je postalo po-
membno. Države so sprejele različne strategije za dosego skupnega cilja, tj.
cenovno ugodnih, dostopnih in učinkovitih PVV, vendar dosegajo različne
stopnje njunega razvoja in izvajanja kljub skupno zastavljenim ciljem poli-
tik (Evropska komisija/EACEA/Eurydice, 2019).
Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2019) je države oz. sisteme raz-
vrstila v pet skupin, odvisno od stopnje integriranosti njihovega predšol-
skega sistema (za mlajše in starejše otroke): integriran, delno integriran,
na sredini, delno ločen, ločen. Raziskave so pokazale, da so enoviti sistemi
PVV, ki vključujejo celotno predšolsko obdobje (0–6 let), v primerjavi z lo-
čenimi sistemi učinkovitejši, in sicer tako v smislu organizacije kot tudi za-
gotavljanja kakovosti (Dumcius et al., 2014).
V pričujočem prispevku se bomo osredotočili na integriranost uredi-
tev (tj. na to, ali PVV za mlajše in starejše otroke potekata v eni skupni ali
v dveh ločenih ureditvah, institucijah) ter na integriranost zahtev za uspo-
135
