Page 84 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 84
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj. Učenci so, v pri-
merjavi z učenkami, precej bolj negativno ocenili tudi učitelje v smislu dis-
kriminatornega vedenja do učencev iz drugih kultur v šoli.
Tabela 3: Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA (2018) ločeno po spolu
Učenke Učenci
M SE M SE
Samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih –0,14 0,02 –0,04 0,02
vprašanj
0,06 0,02 –0,07 0,02
Zavedanje o globalnih vprašanjih 0,14 0,02 –0,25 0,02
Odnos do priseljencev 0,16 0,02 –0,30 0,02
Zanimanje za spoznavanje drugih kultur 0,18 0,02 –0,08 0,02
Razumevanje perspektive drugih –0,05 0,02 0,04 0,02
Spretnost miselnega prilagajanja 0,23 0,02 –0,30 0,02
Spoštovanje ljudi iz drugih kultur –0,03 0,02 –0,33 0,02
Spretnost medkulturne komunikacije –0,02 0,02 –0,17 0,02
Odzivnost na globalna vprašanja 0,07 0,02 0,39 0,02
Diskriminatorno vedenje učiteljev
Opomba. M – aritmetična sredina mednarodno primerljivega indeksa; SE – standardna
napaka. Razlike v vrednostih indeksov med spoloma so se potrdile kot statistično značilne
vsaj na ravni α = 0,01 za vse vključene indekse.
Razlike v globalnih kompetencah učencev in učenk
glede na izobraževalni program
Rezultati na področju ugotavljanja razlik v globalnih kompetencah med
učenci in učenkami, ki obiskujejo različne izobraževalne programe v Slo-
veniji (tabela 4), kažejo, da so se slovenski 15-letniki, ki obiskujejo progra-
me splošnega gimnazijskega izobraževanja, v primerjavi z vrstniki iz držav
OECD na vseh lestvicah, s katerimi smo ugotavljali različne globalne kom-
petence, ocenili bolj pozitivno. Najbolj pozitivno so se ocenili na lestvicah
spoštovanja ljudi iz drugih kultur in zavedanja o globalnih vprašanjih, naj-
bolj negativno, a še vedno v povprečju držav OECD, pa na lestvici spretnos-
ti medkulturne komunikacije. V primerjavi z vrstniki iz držav OECD so
poročali o manj diskriminatornem vedenju učiteljev v šoli.
Nekoliko drugačni so rezultati učencev in učenk, ki v Sloveniji obi-
skujejo programe srednjega strokovnega in srednjega poklicnega izobraže-
vanja (tabela 4). Ti so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje global-
ne kompetence na vseh vključenih lestvicah ocenili kot nižje, najnižje pa
84
samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj. Učenci so, v pri-
merjavi z učenkami, precej bolj negativno ocenili tudi učitelje v smislu dis-
kriminatornega vedenja do učencev iz drugih kultur v šoli.
Tabela 3: Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA (2018) ločeno po spolu
Učenke Učenci
M SE M SE
Samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih –0,14 0,02 –0,04 0,02
vprašanj
0,06 0,02 –0,07 0,02
Zavedanje o globalnih vprašanjih 0,14 0,02 –0,25 0,02
Odnos do priseljencev 0,16 0,02 –0,30 0,02
Zanimanje za spoznavanje drugih kultur 0,18 0,02 –0,08 0,02
Razumevanje perspektive drugih –0,05 0,02 0,04 0,02
Spretnost miselnega prilagajanja 0,23 0,02 –0,30 0,02
Spoštovanje ljudi iz drugih kultur –0,03 0,02 –0,33 0,02
Spretnost medkulturne komunikacije –0,02 0,02 –0,17 0,02
Odzivnost na globalna vprašanja 0,07 0,02 0,39 0,02
Diskriminatorno vedenje učiteljev
Opomba. M – aritmetična sredina mednarodno primerljivega indeksa; SE – standardna
napaka. Razlike v vrednostih indeksov med spoloma so se potrdile kot statistično značilne
vsaj na ravni α = 0,01 za vse vključene indekse.
Razlike v globalnih kompetencah učencev in učenk
glede na izobraževalni program
Rezultati na področju ugotavljanja razlik v globalnih kompetencah med
učenci in učenkami, ki obiskujejo različne izobraževalne programe v Slo-
veniji (tabela 4), kažejo, da so se slovenski 15-letniki, ki obiskujejo progra-
me splošnega gimnazijskega izobraževanja, v primerjavi z vrstniki iz držav
OECD na vseh lestvicah, s katerimi smo ugotavljali različne globalne kom-
petence, ocenili bolj pozitivno. Najbolj pozitivno so se ocenili na lestvicah
spoštovanja ljudi iz drugih kultur in zavedanja o globalnih vprašanjih, naj-
bolj negativno, a še vedno v povprečju držav OECD, pa na lestvici spretnos-
ti medkulturne komunikacije. V primerjavi z vrstniki iz držav OECD so
poročali o manj diskriminatornem vedenju učiteljev v šoli.
Nekoliko drugačni so rezultati učencev in učenk, ki v Sloveniji obi-
skujejo programe srednjega strokovnega in srednjega poklicnega izobraže-
vanja (tabela 4). Ti so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje global-
ne kompetence na vseh vključenih lestvicah ocenili kot nižje, najnižje pa
84
