Page 83 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 83
empirični del
Vrednost indeksa spretnosti medkulturne komunikacije je za Slove-
nijo še nižja od prej omenjenih indeksov, in sicer –0,18, kar pomeni, da so
slovenski 15-letniki v povprečju poročali o precej slabši spretnosti medkul-
turne komunikacije kot njihovi vrstniki iz državah OECD (slika 9). Izmed
primerjanih držav so svojo spretnost medkulturne komunikacije najviš-
je ocenili učenci iz Albanije, Južne Koreje in Singapurja, najnižje pa učenci
iz Ruske federacije, s Slovaškega in iz Latvije. Izmed vseh evropskih držav
so o slabši spretnosti medkulturne komunikacije od slovenskih 15-letnikov
poročali le še učenci iz Latvije in s Slovaškega (Šterman Ivančič idr., 2020,
str. 40).
Nasprotno je vrednost indeksa zaznavanja diskriminatornega vedenja
učiteljev za Slovenijo razmeroma visoka, in sicer 0,23, kar pomeni, da so
slovenski 15-letniki v povprečju poročali o več učiteljeve diskriminacije do
učencev iz drugih kultur kot njihovi vrstniki iz državah OECD (slika 10).
Izmed primerjanih držav so učiteljevo diskriminacijo do učencev iz dru-
gih kultur najvišje ocenili učenci iz Bolgarije, Turčije in Grčije, najnižje pa
učenci iz Južne Koreje, z Irskega in iz Velike Britanije. Izmed vseh primer-
janih držav so o več diskriminatornega vedenja učiteljev kot v Sloveniji po-
ročali le še učenci z Malte, s Slovaškega, iz Grčije, Turčije in Bolgarije (Šter-
man Ivančič idr., 2020, str. 49).
Razlike v globalnih kompetencah učencev in učenk glede na spol
Rezultati ugotavljanja razlik5 med spoloma v globalnih kompetencah kaže-
jo, da so se učenke na večini lestvic v povprečju ocenile bolj pozitivno (ta-
bela 3). To velja tako za primerjavo z učenci v Sloveniji kot tudi za primerja-
vo s povprečjem držav OECD. Največje razlike med spoloma so se potrdile
na lestvicah odnosa do priseljencev, zanimanja za spoznavanje drugih kul-
tur in spoštovanja ljudi iz drugih kultur. V povprečju so se učenke najbolj
pozitivno ocenile na lestvicah spoštovanja ljudi iz drugih kultur in razu-
mevanja perspektive drugih, najbolj negativno pa na lestvicah samoučin-
kovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in spretnosti miselnega pri-
lagajanja. Nasprotno so se učenci v povprečju najbolj negativno ocenili na
lestvicah spretnosti medkulturne komunikacije, spoštovanja ljudi iz dru-
gih kultur, zanimanja za spoznavanje drugih kultur in odnosa do priseljen-
cev, najbolj pozitivno pa na lestvicah spretnosti miselnega prilagajanja in
5 Ko v tem razdelku govorimo o razlikah v vrednostih indeksov med različnimi sku-
pinami, govorimo o statistično značilnih razlikah, razen če je eksplicitno navedeno
drugače.
83
Vrednost indeksa spretnosti medkulturne komunikacije je za Slove-
nijo še nižja od prej omenjenih indeksov, in sicer –0,18, kar pomeni, da so
slovenski 15-letniki v povprečju poročali o precej slabši spretnosti medkul-
turne komunikacije kot njihovi vrstniki iz državah OECD (slika 9). Izmed
primerjanih držav so svojo spretnost medkulturne komunikacije najviš-
je ocenili učenci iz Albanije, Južne Koreje in Singapurja, najnižje pa učenci
iz Ruske federacije, s Slovaškega in iz Latvije. Izmed vseh evropskih držav
so o slabši spretnosti medkulturne komunikacije od slovenskih 15-letnikov
poročali le še učenci iz Latvije in s Slovaškega (Šterman Ivančič idr., 2020,
str. 40).
Nasprotno je vrednost indeksa zaznavanja diskriminatornega vedenja
učiteljev za Slovenijo razmeroma visoka, in sicer 0,23, kar pomeni, da so
slovenski 15-letniki v povprečju poročali o več učiteljeve diskriminacije do
učencev iz drugih kultur kot njihovi vrstniki iz državah OECD (slika 10).
Izmed primerjanih držav so učiteljevo diskriminacijo do učencev iz dru-
gih kultur najvišje ocenili učenci iz Bolgarije, Turčije in Grčije, najnižje pa
učenci iz Južne Koreje, z Irskega in iz Velike Britanije. Izmed vseh primer-
janih držav so o več diskriminatornega vedenja učiteljev kot v Sloveniji po-
ročali le še učenci z Malte, s Slovaškega, iz Grčije, Turčije in Bolgarije (Šter-
man Ivančič idr., 2020, str. 49).
Razlike v globalnih kompetencah učencev in učenk glede na spol
Rezultati ugotavljanja razlik5 med spoloma v globalnih kompetencah kaže-
jo, da so se učenke na večini lestvic v povprečju ocenile bolj pozitivno (ta-
bela 3). To velja tako za primerjavo z učenci v Sloveniji kot tudi za primerja-
vo s povprečjem držav OECD. Največje razlike med spoloma so se potrdile
na lestvicah odnosa do priseljencev, zanimanja za spoznavanje drugih kul-
tur in spoštovanja ljudi iz drugih kultur. V povprečju so se učenke najbolj
pozitivno ocenile na lestvicah spoštovanja ljudi iz drugih kultur in razu-
mevanja perspektive drugih, najbolj negativno pa na lestvicah samoučin-
kovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in spretnosti miselnega pri-
lagajanja. Nasprotno so se učenci v povprečju najbolj negativno ocenili na
lestvicah spretnosti medkulturne komunikacije, spoštovanja ljudi iz dru-
gih kultur, zanimanja za spoznavanje drugih kultur in odnosa do priseljen-
cev, najbolj pozitivno pa na lestvicah spretnosti miselnega prilagajanja in
5 Ko v tem razdelku govorimo o razlikah v vrednostih indeksov med različnimi sku-
pinami, govorimo o statistično značilnih razlikah, razen če je eksplicitno navedeno
drugače.
83
