Page 69 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 69
empirični del
šoli in priložnosti za usvajanje globalnih kompetenc v šoli. Termin global-
ne kompetence, ki ga vseskozi navajamo v nadaljevanju besedila, se zara-
di večje preglednosti besedila tako nanaša na stališča učencev in učenk o
različnih globalnih kompetencah, ki so bila izmerjena z vprašalnikom za
učence in učenke, in ne na dejanske kompetence, ki bi jih izmerili s preiz-
kusom znanja (z nalogami) s tega področja. Poleg omenjenih navajamo
še opis postavk, s katerimi smo ugotavljali priseljensko ozadje učencev in
učenk, njihov občutek pripadnosti šoli ter opis indeksa SES.
Samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih vprašanj je raziskava
PISA ugotavljala z vprašanjem »S koliko truda bi sam/-a opravil/-a naslednje
naloge?« in s pripadajočimi postavkami: »Pojasniti, kako izpuhi ogljikovega
dioksida vplivajo na globalne podnebne spremembe«, »Ugotoviti povezavo
med cenami tekstila in delovnimi pogoji v državah, kjer tekstil izdelajo«,
»Razpravljati o različnih razlogih, zaradi katerih ljudje postanejo begunci«,
»Pojasniti, zakaj nekatere države bolj prizadenejo globalne podnebne
spremembe kot druge«, »Pojasniti, kako gospodarska kriza v eni državi
vpliva na globalno gospodarstvo« in »Razpravljati o vplivu gospodarskega
razvoja na okolje«. Učenci in učenke so postavke ocenili na štiristopenjski
lestvici (od 1 – Tega sam-/a ne bi zmogel/-la do 4 – To bi zmogel/-la z lahko-
to).
Zavedanje o globalnih vprašanjih je raziskava PISA ugotavljala z vpra-
šanjem »Koliko si obveščen/-a o naslednjih problemih?« in s pripadajoči-
mi postavkami: »Podnebne spremembe in globalno segrevanje«, »Svetovno
zdravje (npr. epidemije)«, »Preseljevanje (selitev ljudi)«, »Mednarodni spo-
ri«, »Lakota ali podhranjenost v različnih delih sveta«, »Razlogi za revšči-
no« in »Enakovrednost moških in žensk v različnih delih sveta«. Učenci in
učenke so postavke ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 – Nikoli nisem
slišal/-a za to do 4 – Ta problem poznam in bi lahko precej dobro pojasnil/-a,
za kaj gre).
Odnos do priseljencev je raziskava PISA ugotavljala z vprašanjem
»Ljudje se vse več selijo iz ene države v drugo. V kolikšni meri se strin-
jaš z naslednjimi trditvami o priseljencih?« in s pripadajočimi postavka-
mi: »Otroci priseljencev bi morali imeti enake možnosti za izobrazbo kot
drugi otroci v državi«, »Priseljenci, ki več let živijo v neki državi, bi mora-
li imeti možnost, da volijo na volitvah«, »Priseljenci bi morali imeti mož-
nost, da ohranijo svoje običaje in življenjski slog« in »Priseljenci bi mora-
li imeti enake pravice kot vsi drugi v državi«. Učenci in učenke so postavke
69
šoli in priložnosti za usvajanje globalnih kompetenc v šoli. Termin global-
ne kompetence, ki ga vseskozi navajamo v nadaljevanju besedila, se zara-
di večje preglednosti besedila tako nanaša na stališča učencev in učenk o
različnih globalnih kompetencah, ki so bila izmerjena z vprašalnikom za
učence in učenke, in ne na dejanske kompetence, ki bi jih izmerili s preiz-
kusom znanja (z nalogami) s tega področja. Poleg omenjenih navajamo
še opis postavk, s katerimi smo ugotavljali priseljensko ozadje učencev in
učenk, njihov občutek pripadnosti šoli ter opis indeksa SES.
Samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih vprašanj je raziskava
PISA ugotavljala z vprašanjem »S koliko truda bi sam/-a opravil/-a naslednje
naloge?« in s pripadajočimi postavkami: »Pojasniti, kako izpuhi ogljikovega
dioksida vplivajo na globalne podnebne spremembe«, »Ugotoviti povezavo
med cenami tekstila in delovnimi pogoji v državah, kjer tekstil izdelajo«,
»Razpravljati o različnih razlogih, zaradi katerih ljudje postanejo begunci«,
»Pojasniti, zakaj nekatere države bolj prizadenejo globalne podnebne
spremembe kot druge«, »Pojasniti, kako gospodarska kriza v eni državi
vpliva na globalno gospodarstvo« in »Razpravljati o vplivu gospodarskega
razvoja na okolje«. Učenci in učenke so postavke ocenili na štiristopenjski
lestvici (od 1 – Tega sam-/a ne bi zmogel/-la do 4 – To bi zmogel/-la z lahko-
to).
Zavedanje o globalnih vprašanjih je raziskava PISA ugotavljala z vpra-
šanjem »Koliko si obveščen/-a o naslednjih problemih?« in s pripadajoči-
mi postavkami: »Podnebne spremembe in globalno segrevanje«, »Svetovno
zdravje (npr. epidemije)«, »Preseljevanje (selitev ljudi)«, »Mednarodni spo-
ri«, »Lakota ali podhranjenost v različnih delih sveta«, »Razlogi za revšči-
no« in »Enakovrednost moških in žensk v različnih delih sveta«. Učenci in
učenke so postavke ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 – Nikoli nisem
slišal/-a za to do 4 – Ta problem poznam in bi lahko precej dobro pojasnil/-a,
za kaj gre).
Odnos do priseljencev je raziskava PISA ugotavljala z vprašanjem
»Ljudje se vse več selijo iz ene države v drugo. V kolikšni meri se strin-
jaš z naslednjimi trditvami o priseljencih?« in s pripadajočimi postavka-
mi: »Otroci priseljencev bi morali imeti enake možnosti za izobrazbo kot
drugi otroci v državi«, »Priseljenci, ki več let živijo v neki državi, bi mora-
li imeti možnost, da volijo na volitvah«, »Priseljenci bi morali imeti mož-
nost, da ohranijo svoje običaje in življenjski slog« in »Priseljenci bi mora-
li imeti enake pravice kot vsi drugi v državi«. Učenci in učenke so postavke
69
