Page 73 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 73
empirični del
ljanju velikosti učinkov globalnih kompetenc pri pojasnjevanju dosežkov
pri preizkusu iz branja, matematike in naravoslovja v raziskavi PISA ter
velikosti učinka zaznanega zavedanja učencev o globalnih vprašanjih pri
pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samou-
činkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njihovega odnosa do
priseljencev smo uporabili postopke linearne in multiple linearne regre-
sije. Za preverjanje multikolinearnosti med vključenimi spremenljivkami
smo predhodno izračunali koeficiente povezanosti med vključenimi spre-
menljivkami, kot kriterij multikolinearnosti pa upoštevali vrednost 0,80
(Kalnis, 2022). Predhodno smo preverili tudi linearno povezanost med po-
sameznim napovednikom in odvisno spremenljivko. Zaradi izjemne veli-
kosti vzorca smo predvidevali normalnost porazdelitve rezidualov poveza-
nosti posameznega napovednika s kriterijsko spremenljivko (Tabachnick
in Fidell, 2007).
Podatke smo analizirali s statističnim programom IBM SPSS 27.0 in z
orodjem IEA IDBAnalyzer Version 4.0.35, ki pri obravnavi podatkov zara-
di dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi poleg uporabe uteži za posame-
znega učenca (W_FSTUWT) omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži in vseh
deset ocen bralnega, matematičnega in naravoslovnega dosežka, ki so na
voljo v bazah podatkov raziskav PISA, z namenom ustrezne ocene standar-
dne napake parametrov v populaciji po metodi ponovnega vzorčenja (angl.
bootstrap).
Rezultati
Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk iz mednarodno
primerljive perspektive
Prvi rezultati raziskave PISA (2018) (tabela 2) kažejo, da so slovenski 15-let-
niki v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje globalne kompetence oce-
nili podobno oz. v večini primerov nekoliko podpovprečno. Najbolj pozi-
tivno so ocenili svojo spretnost razumevanja perspektive drugih, zavedanje
o globalnih vprašanjih in spretnost miselnega prilagajanja, najbolj nega-
tivno pa svojo spretnost medkulturne komunikacije, odzivnost na global-
na vprašanja in samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih vprašanj. V
primerjavi z vrstniki iz držav OECD so slovenski 15-letniki poročali o pre-
cej bolj prisotnem diskriminatornem vedenju učiteljev v šolah, ki se nanaša
predvsem na odnos učiteljev do učencev iz drugih kultur. V nadaljevanju
predstavljamo omenjene indekse v mednarodni primerjavi.
73
ljanju velikosti učinkov globalnih kompetenc pri pojasnjevanju dosežkov
pri preizkusu iz branja, matematike in naravoslovja v raziskavi PISA ter
velikosti učinka zaznanega zavedanja učencev o globalnih vprašanjih pri
pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samou-
činkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njihovega odnosa do
priseljencev smo uporabili postopke linearne in multiple linearne regre-
sije. Za preverjanje multikolinearnosti med vključenimi spremenljivkami
smo predhodno izračunali koeficiente povezanosti med vključenimi spre-
menljivkami, kot kriterij multikolinearnosti pa upoštevali vrednost 0,80
(Kalnis, 2022). Predhodno smo preverili tudi linearno povezanost med po-
sameznim napovednikom in odvisno spremenljivko. Zaradi izjemne veli-
kosti vzorca smo predvidevali normalnost porazdelitve rezidualov poveza-
nosti posameznega napovednika s kriterijsko spremenljivko (Tabachnick
in Fidell, 2007).
Podatke smo analizirali s statističnim programom IBM SPSS 27.0 in z
orodjem IEA IDBAnalyzer Version 4.0.35, ki pri obravnavi podatkov zara-
di dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi poleg uporabe uteži za posame-
znega učenca (W_FSTUWT) omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži in vseh
deset ocen bralnega, matematičnega in naravoslovnega dosežka, ki so na
voljo v bazah podatkov raziskav PISA, z namenom ustrezne ocene standar-
dne napake parametrov v populaciji po metodi ponovnega vzorčenja (angl.
bootstrap).
Rezultati
Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk iz mednarodno
primerljive perspektive
Prvi rezultati raziskave PISA (2018) (tabela 2) kažejo, da so slovenski 15-let-
niki v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje globalne kompetence oce-
nili podobno oz. v večini primerov nekoliko podpovprečno. Najbolj pozi-
tivno so ocenili svojo spretnost razumevanja perspektive drugih, zavedanje
o globalnih vprašanjih in spretnost miselnega prilagajanja, najbolj nega-
tivno pa svojo spretnost medkulturne komunikacije, odzivnost na global-
na vprašanja in samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih vprašanj. V
primerjavi z vrstniki iz držav OECD so slovenski 15-letniki poročali o pre-
cej bolj prisotnem diskriminatornem vedenju učiteljev v šolah, ki se nanaša
predvsem na odnos učiteljev do učencev iz drugih kultur. V nadaljevanju
predstavljamo omenjene indekse v mednarodni primerjavi.
73
