Page 65 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 65
globalne kompetence v r azisk avi pisa
C. Sälzer in N. Roczen (2018) menita, da so teoretske razprave in kon-
cept globalnih kompetenc v embrionalni fazi razvoja ter v okoliščinah od-
sotnosti znanstvenega soglasja neprimerni za merjenje. Z navedenimi raz-
logi pojasnjujeta nesodelovanje številnih držav v delu raziskave PISA, ki
meri globalne kompetence učencev. Liley in drugi (2015) izpostavljajo, da
so dokazi o uspešnih izobraževalnih praksah razvoja globalnih kompetenc
zelo omejeni, zato je tudi njihovo merjenje vprašljivo. Nesistematičnost pri-
stopa k razvoju globalnih kompetenc v nacionalnih sistemih pa pušča od-
prto možnost, da postanejo le modna beseda, in ne dejanska praksa (Jooste
in Heleta, 2017; Levintova idr., 2011).
Conolly in drugi (2019) ter L. C. Engel in drugi (2019) pristop OECD
k merjenju globalnih kompetenc v raziskavi PISA (2018) uvrščajo med ne-
oliberalne pristope h globalnemu izobraževanju. Menijo, da so ti pristo-
pi, ki na globalno izobraževanje gledajo predvsem kot na naložbo, in ne
kot na skupno dobrino, moralno slepi ter temeljijo na sporni predpostav-
ki, da je osebni interes posameznika koristen za javni interes. Izpostavlja,
da meritvam globalnih kompetenc, ki temeljijo na neoliberalnih pristopih,
manjkajo etične in socialne razsežnosti globalnega izobraževanja in učenja.
Menijo, da je v raziskavi PISA (2018) poudarek na elitističnem kozmopolit-
skem medkulturnem razumevanju, ki nima razsežnosti globalne družbe-
ne pravičnosti. D. Cobb in Couch (2018; 2022) se osredinjata na raziskavo
PISA (2018) kot tehnologijo vladanja in simbolno orodje za uvajanje pred-
postavljenih izobraževalnih reform, ki bodo podpirale (neoliberalno) glo-
balno gospodarstvo.
Kljub povzetim kritikam merjenja globalnih kompetenc v raziskavi
PISA (2018) se strinjamo s Parmigianijem in z drugimi (2022a), ki meni-
jo, da OECD-jev okvir najceloviteje zaobjame globalne kompetence z vi-
dika znanja, spretnosti, stališč in vrednot, ki so pomembni za delovanje v
sodobnem globaliziranem svetu. Prav tako pojasnjujejo, da koncept global-
nih kompetenc gradi na idejah različnih modelov globalnega izobraževa-
nja, kot sta medkulturno izobraževanje in izobraževanje za demokratično
državljanstvo. Menijo, da je koncept globalnih kompetenc po svetu najšir-
še sprejet, saj je doseg drugih konceptov, med katerimi izpostavijo global-
no državljanstvo, omejen in ti koncepti na globalnem jugu niso prepoz-
nani. Dodajamo, da raziskava PISA (2018) predstavlja prvo mednarodno
primerljivo merjenje globalnih kompetenc in na ta način, ob spoštovanju
nekaterih izpostavljenih omejitev, predstavlja mednarodno primerljive raz-
iskovalne uvide v obstoječe stanje nacionalnih politik in praks na tem po-
dročju.
65
C. Sälzer in N. Roczen (2018) menita, da so teoretske razprave in kon-
cept globalnih kompetenc v embrionalni fazi razvoja ter v okoliščinah od-
sotnosti znanstvenega soglasja neprimerni za merjenje. Z navedenimi raz-
logi pojasnjujeta nesodelovanje številnih držav v delu raziskave PISA, ki
meri globalne kompetence učencev. Liley in drugi (2015) izpostavljajo, da
so dokazi o uspešnih izobraževalnih praksah razvoja globalnih kompetenc
zelo omejeni, zato je tudi njihovo merjenje vprašljivo. Nesistematičnost pri-
stopa k razvoju globalnih kompetenc v nacionalnih sistemih pa pušča od-
prto možnost, da postanejo le modna beseda, in ne dejanska praksa (Jooste
in Heleta, 2017; Levintova idr., 2011).
Conolly in drugi (2019) ter L. C. Engel in drugi (2019) pristop OECD
k merjenju globalnih kompetenc v raziskavi PISA (2018) uvrščajo med ne-
oliberalne pristope h globalnemu izobraževanju. Menijo, da so ti pristo-
pi, ki na globalno izobraževanje gledajo predvsem kot na naložbo, in ne
kot na skupno dobrino, moralno slepi ter temeljijo na sporni predpostav-
ki, da je osebni interes posameznika koristen za javni interes. Izpostavlja,
da meritvam globalnih kompetenc, ki temeljijo na neoliberalnih pristopih,
manjkajo etične in socialne razsežnosti globalnega izobraževanja in učenja.
Menijo, da je v raziskavi PISA (2018) poudarek na elitističnem kozmopolit-
skem medkulturnem razumevanju, ki nima razsežnosti globalne družbe-
ne pravičnosti. D. Cobb in Couch (2018; 2022) se osredinjata na raziskavo
PISA (2018) kot tehnologijo vladanja in simbolno orodje za uvajanje pred-
postavljenih izobraževalnih reform, ki bodo podpirale (neoliberalno) glo-
balno gospodarstvo.
Kljub povzetim kritikam merjenja globalnih kompetenc v raziskavi
PISA (2018) se strinjamo s Parmigianijem in z drugimi (2022a), ki meni-
jo, da OECD-jev okvir najceloviteje zaobjame globalne kompetence z vi-
dika znanja, spretnosti, stališč in vrednot, ki so pomembni za delovanje v
sodobnem globaliziranem svetu. Prav tako pojasnjujejo, da koncept global-
nih kompetenc gradi na idejah različnih modelov globalnega izobraževa-
nja, kot sta medkulturno izobraževanje in izobraževanje za demokratično
državljanstvo. Menijo, da je koncept globalnih kompetenc po svetu najšir-
še sprejet, saj je doseg drugih konceptov, med katerimi izpostavijo global-
no državljanstvo, omejen in ti koncepti na globalnem jugu niso prepoz-
nani. Dodajamo, da raziskava PISA (2018) predstavlja prvo mednarodno
primerljivo merjenje globalnih kompetenc in na ta način, ob spoštovanju
nekaterih izpostavljenih omejitev, predstavlja mednarodno primerljive raz-
iskovalne uvide v obstoječe stanje nacionalnih politik in praks na tem po-
dročju.
65
