Page 72 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 72
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
na pripadajoče postavke odgovorili z »Da.« ali »Ne.«, ocenili pa so deset
postavk, ki se nanašajo na različne globalne kompetence, npr.: »Učim se o
medsebojni povezanosti gospodarstev držav«, »V razredu se učim reševati
spore z drugimi ljudmi«, »Pri rednem pouku se udeležujem razrednih
razprav o svetovnih dogodkih«, »Učim se, kako se sporazumevati z ljudmi
iz drugačnih kulturnih ozadij«.
Priseljensko ozadje je raziskava PISA ugotavljala z vprašanjem »V ka-
teri državi ste bili rojeni ti, tvoja mama in tvoj oče?«, učenci in učenke pa
so lahko izbirali med naslednjimi možnostmi: »V Sloveniji«, »V Italiji«, »Na
Madžarskem« in »Drugo«.
Indeks socialno-ekonomskega statusa učencev in učenk je v raziskavi
PISA (2018) sestavljen iz podatkov o najvišji stopnji dosežene izobrazbe
obeh staršev, poklicu staršev ter materialnih in kulturnih dobrinah v
domačem okolju.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih učencev in učenk
raziskave PISA (2018) potrdile kot ustrezno notranje zanesljive, vrednosti
koeficientov notranje zanesljivosti pa so se gibale med α = 0,83 in α = 0,93
(OCED, 2021).
Obdelava podatkov
Za vse navedene vključene spremenljivke smo uporabili že obstoječe vred-
nosti mednarodno primerljivih indeksov in povprečne dosežke iz branja,
matematike in naravoslovja, ki so na voljo v nacionalni bazi podatkov PISA
(2018) za Slovenijo. Indeks je standardizirana vrednost s povprečjem 0 in
standardnim odklonom 1. Za vse vključene spremenljivke smo najprej iz-
vedli deskriptivne analize podatkov ločeno po spolu, izobraževalnem pro-
gramu, priseljenskem ozadju, SES in povprečnem dosežku pri preizkusu iz
branja, matematike in naravoslovja v raziskavi PISA (2018). Skupini učen-
cev z visokim in nizkim SES smo določili tako, da smo preverili porazde-
litev vrednosti indeksa za Slovenijo ter izvzeli učence in učenke, ki so se
glede na vrednost indeksa umeščali v zgornjo ali spodnjo četrtino poraz-
delitve vrednosti indeksa. Statistično značilnost razlik med različnimi sku-
pinami učencev in učenk smo preverjali na podlagi t-testa pri stopnji tve-
ganja p ≤ 0,05.4
Za namene ugotavljanja velikosti učinkov občutka pripadnosti šoli pri
pojasnjevanju različnih globalnih kompetenc učencev in učenk in ugotav-
4 Zaradi večjega števila podatkov in primerjav med skupinami je statistična značil-
nost razlik navedena pod pripadajočo tabelo z rezultati.
72
na pripadajoče postavke odgovorili z »Da.« ali »Ne.«, ocenili pa so deset
postavk, ki se nanašajo na različne globalne kompetence, npr.: »Učim se o
medsebojni povezanosti gospodarstev držav«, »V razredu se učim reševati
spore z drugimi ljudmi«, »Pri rednem pouku se udeležujem razrednih
razprav o svetovnih dogodkih«, »Učim se, kako se sporazumevati z ljudmi
iz drugačnih kulturnih ozadij«.
Priseljensko ozadje je raziskava PISA ugotavljala z vprašanjem »V ka-
teri državi ste bili rojeni ti, tvoja mama in tvoj oče?«, učenci in učenke pa
so lahko izbirali med naslednjimi možnostmi: »V Sloveniji«, »V Italiji«, »Na
Madžarskem« in »Drugo«.
Indeks socialno-ekonomskega statusa učencev in učenk je v raziskavi
PISA (2018) sestavljen iz podatkov o najvišji stopnji dosežene izobrazbe
obeh staršev, poklicu staršev ter materialnih in kulturnih dobrinah v
domačem okolju.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih učencev in učenk
raziskave PISA (2018) potrdile kot ustrezno notranje zanesljive, vrednosti
koeficientov notranje zanesljivosti pa so se gibale med α = 0,83 in α = 0,93
(OCED, 2021).
Obdelava podatkov
Za vse navedene vključene spremenljivke smo uporabili že obstoječe vred-
nosti mednarodno primerljivih indeksov in povprečne dosežke iz branja,
matematike in naravoslovja, ki so na voljo v nacionalni bazi podatkov PISA
(2018) za Slovenijo. Indeks je standardizirana vrednost s povprečjem 0 in
standardnim odklonom 1. Za vse vključene spremenljivke smo najprej iz-
vedli deskriptivne analize podatkov ločeno po spolu, izobraževalnem pro-
gramu, priseljenskem ozadju, SES in povprečnem dosežku pri preizkusu iz
branja, matematike in naravoslovja v raziskavi PISA (2018). Skupini učen-
cev z visokim in nizkim SES smo določili tako, da smo preverili porazde-
litev vrednosti indeksa za Slovenijo ter izvzeli učence in učenke, ki so se
glede na vrednost indeksa umeščali v zgornjo ali spodnjo četrtino poraz-
delitve vrednosti indeksa. Statistično značilnost razlik med različnimi sku-
pinami učencev in učenk smo preverjali na podlagi t-testa pri stopnji tve-
ganja p ≤ 0,05.4
Za namene ugotavljanja velikosti učinkov občutka pripadnosti šoli pri
pojasnjevanju različnih globalnih kompetenc učencev in učenk in ugotav-
4 Zaradi večjega števila podatkov in primerjav med skupinami je statistična značil-
nost razlik navedena pod pripadajočo tabelo z rezultati.
72
