Page 62 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 62
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
Pomembnost specifičnih medkulturnih in globalnih
kompetenc za učence in učenke
OECD (2020a) poudarja, da so globalne kompetence posameznikov po-
membne predvsem zaradi naslednjih vidikov delovanja sodobne globalne
družbe:
– Medkulturno razumevanje. Ne le delovanje mednarodnega trga,
tudi etnični in drugi konflikti po svetu v zadnjih desetletjih spro-
žajo številne migracije in ustvarjajo medkulturne skupnosti. Te
na novo opredeljujejo svojo identiteto, hkrati pa pri posamezni-
kih razvijajo nove oblike lokalne, regionalne, nacionalne in glo-
balne pripadnosti. Za uspešno delovanje (novih) medkulturnih
skupnosti je pomembno, da posamezniki razvijejo spoštovanje do
kulturnih, rasnih, verskih in drugih raznolikosti ter se naučijo
živeti skupaj kot globalni državljani. Vloga izobraževanja v tem
pogledu je razvijati nove oblike identitet in pripadnosti ter med-
kulturnega razumevanja kot tudi zmanjševati morebitno diskri-
minacijo, predsodke in stereotipe.
– Spreminjajoč se (mednarodni) trg dela. Delovna mesta na (med-
narodnem) trgu dela so vedno bolj raznolika, povezana, a hkrati
tudi nepredvidljiva. Od posameznikov zahtevajo ne le specifično
znanje, temveč tudi spretnosti uporabe širokega spektra znanja v
različnih okoliščinah ter prilagodljivost v nepredvidljivih in ne-
gotovih situacijah. Kompleksnost (novih) delovnih okolij prav
tako zahteva spoštovanje različnih pogledov na svet in učinkovi-
to (medkulturno) komunikacijo.
– Medijska pismenost. Razvoj informacijskih in komunikacijskih
tehnologij v zadnjih desetletjih je omogočil, da se posamezniki
medsebojno povezujejo ter pridobivajo ogromno informacij in
spletnih vsebin. Posledično govorimo tudi o novih oblikah uče-
nja, v katerih je izvor znanja vedno bolj razpršen, posamezniki
pa so pri učenju čedalje samostojnejši. Pri tem neizogibno priha-
ja tudi do izpostavljenosti škodljivim in neprimernim vsebinam,
medosebne odtujenosti in odvisnosti od digitalnih tehnologij. Po-
men medijske pismenosti je zato v digitalizirani globalni družbi
poseben. Posameznikom med drugim omogoča, da uporabljajo
digitalno tehnologijo za pridobivanje novega znanja in spoznava-
nje sveta, povezovanje ter odgovorno izražanje mnenja po spletu,
62
Pomembnost specifičnih medkulturnih in globalnih
kompetenc za učence in učenke
OECD (2020a) poudarja, da so globalne kompetence posameznikov po-
membne predvsem zaradi naslednjih vidikov delovanja sodobne globalne
družbe:
– Medkulturno razumevanje. Ne le delovanje mednarodnega trga,
tudi etnični in drugi konflikti po svetu v zadnjih desetletjih spro-
žajo številne migracije in ustvarjajo medkulturne skupnosti. Te
na novo opredeljujejo svojo identiteto, hkrati pa pri posamezni-
kih razvijajo nove oblike lokalne, regionalne, nacionalne in glo-
balne pripadnosti. Za uspešno delovanje (novih) medkulturnih
skupnosti je pomembno, da posamezniki razvijejo spoštovanje do
kulturnih, rasnih, verskih in drugih raznolikosti ter se naučijo
živeti skupaj kot globalni državljani. Vloga izobraževanja v tem
pogledu je razvijati nove oblike identitet in pripadnosti ter med-
kulturnega razumevanja kot tudi zmanjševati morebitno diskri-
minacijo, predsodke in stereotipe.
– Spreminjajoč se (mednarodni) trg dela. Delovna mesta na (med-
narodnem) trgu dela so vedno bolj raznolika, povezana, a hkrati
tudi nepredvidljiva. Od posameznikov zahtevajo ne le specifično
znanje, temveč tudi spretnosti uporabe širokega spektra znanja v
različnih okoliščinah ter prilagodljivost v nepredvidljivih in ne-
gotovih situacijah. Kompleksnost (novih) delovnih okolij prav
tako zahteva spoštovanje različnih pogledov na svet in učinkovi-
to (medkulturno) komunikacijo.
– Medijska pismenost. Razvoj informacijskih in komunikacijskih
tehnologij v zadnjih desetletjih je omogočil, da se posamezniki
medsebojno povezujejo ter pridobivajo ogromno informacij in
spletnih vsebin. Posledično govorimo tudi o novih oblikah uče-
nja, v katerih je izvor znanja vedno bolj razpršen, posamezniki
pa so pri učenju čedalje samostojnejši. Pri tem neizogibno priha-
ja tudi do izpostavljenosti škodljivim in neprimernim vsebinam,
medosebne odtujenosti in odvisnosti od digitalnih tehnologij. Po-
men medijske pismenosti je zato v digitalizirani globalni družbi
poseben. Posameznikom med drugim omogoča, da uporabljajo
digitalno tehnologijo za pridobivanje novega znanja in spoznava-
nje sveta, povezovanje ter odgovorno izražanje mnenja po spletu,
62
