Page 31 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 31
( javno)politični okvir r azvoja globalnih kompetenc v izobr aževanju
petenc (globalno znanje, spretnosti, stališča in vrednote) ter vse tri vidike
globalnega izobraževanja: trajnostnega, socialnega in ekonomskega. Ker so
bili učni načrti za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko objavljeni
istega leta kot Bela knjiga in pred drugimi medsektorskimi dokumenti, ni
mogoče trditi, da formalno izobraževanje v Sloveniji že vključuje naj-
novejše nacionalne usmeritve za globalno izobraževanje. Pregled tudi po-
kaže, da je v javnopolitičnih dokumentih na področju izobraževanja sicer
rabljen izraz globalno izobraževanje, medsektorski dokumenti pa govori-
jo o globalnem učenju kot širši dejavnosti, ki se lahko izvaja tako v formal-
nem šolskem kot tudi v neformalnem okolju.
Po treh desetletjih slovenske samostojnosti in mednarodnega ra-
zvoja ter skoraj dveh desetletjih formalnega članstva v EU se v skladu s
predstavljenim (javno)političnim okvirom globalnega izobraževanja/uče-
nja postavlja vprašanje, kako globalno kompetentni so slovenski učenci in
učenke. To vprašanje v monografiji naslavljamo s poglobljenimi analizami
podatkov iz raziskave PISA (2018).
31
petenc (globalno znanje, spretnosti, stališča in vrednote) ter vse tri vidike
globalnega izobraževanja: trajnostnega, socialnega in ekonomskega. Ker so
bili učni načrti za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko objavljeni
istega leta kot Bela knjiga in pred drugimi medsektorskimi dokumenti, ni
mogoče trditi, da formalno izobraževanje v Sloveniji že vključuje naj-
novejše nacionalne usmeritve za globalno izobraževanje. Pregled tudi po-
kaže, da je v javnopolitičnih dokumentih na področju izobraževanja sicer
rabljen izraz globalno izobraževanje, medsektorski dokumenti pa govori-
jo o globalnem učenju kot širši dejavnosti, ki se lahko izvaja tako v formal-
nem šolskem kot tudi v neformalnem okolju.
Po treh desetletjih slovenske samostojnosti in mednarodnega ra-
zvoja ter skoraj dveh desetletjih formalnega članstva v EU se v skladu s
predstavljenim (javno)političnim okvirom globalnega izobraževanja/uče-
nja postavlja vprašanje, kako globalno kompetentni so slovenski učenci in
učenke. To vprašanje v monografiji naslavljamo s poglobljenimi analizami
podatkov iz raziskave PISA (2018).
31
