Page 30 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 30
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
2030 (2017) opredeljuje spodbujanje globalnega učenja ter uveljavljanje kon-
ceptov trajnostnega razvoja, aktivnega državljanstva in etičnosti kot enega
od načel vzgoje in izobraževanja za visokokakovostno življenje in delo. Re-
solucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči
Republike Slovenije (2017) prepoznava vlogo globalnega učenja pri odpra-
vi revščine in uresničevanju trajnostnega razvoja. Spodbuja aktivnosti glo-
balnega učenja za razumevanje svetovnega dogajanja, njihovih vzrokov in
posledic ter povezanosti lokalne in globalne razsežnosti. Resolucija izrecno
navaja, da je za celostno razumevanje mednarodnega razvojnega sodelo-
vanja posebna pozornost namenjena ozaveščanju javnosti v Republiki Slo-
veniji o pomenu, ciljih in dosežkih na tem področju. Strategija mednaro-
dnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije
do leta 2030 (2018) (v nadaljevanju Strategija) prepoznava globalno učenje
kot pomembno komponento mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga
je treba izvajati v sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Repu-
blike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Repu-
blike Slovenije ter drugimi relevantnimi akterji. Strategija (2018) tudi na-
vaja, da bi se morali programi formalnega in neformalnega izobraževanja
osredinjati na ozaveščanje o temeljnih vzrokih in posledicah globalnih pro-
blemov ter mednarodnih zavez glede njihovega reševanja. Prav tako naj bi
poudarjali razvijanje kritičnega mišljenja ter spodbujali aktivno in odgo-
vorno vključevanje v lokalne in širše (nacionalne in globalne) skupnosti ter
s tem aktivno prispevali k pravičnejšemu in trajnostnemu razvoju. Teme,
ki jih obravnava globalno učenje, zadevajo trajnostni razvoj v njegovi go-
spodarski, socialni in okoljski razsežnosti, enakost spolov, človekove pra-
vice, mir in preprečevanje konfliktov ter medkulturno izobraževanje. Pou-
darja, da bi morali »obstoječe instrumente vključevanja vsebin globalnega
učenja v formalno in neformalno izobraževanje v prihodnje bolje povezati,
celovito spremljati in ustrezno posodabljati« (Strategija, 2018, str. 35). Izva-
janje globalnega izobraževanja je neposredno povezano tudi z uresničeva-
njem ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov do leta 2030 (cilj 4.7).
Pregled dokumentov s področja izobraževanja in medsektorskih poli-
tik dodatno razkriva vse večji pomen globalnega izobraževanja v Sloveniji.
Medtem ko so teme globalnega izobraževanja v starejših dokumentih, kot
je ključna zakonodaja na področju izobraževanja, omenjene le implicitno,
pa so v novejših strateških dokumentih, vključno z Belo knjigo (2011), ci-
lji globalnega izobraževanja opredeljeni bolj eksplicitno. Iz novejših doku-
mentov je razvidno, da zajemajo vse sodobne razsežnosti globalnih kom-
30
2030 (2017) opredeljuje spodbujanje globalnega učenja ter uveljavljanje kon-
ceptov trajnostnega razvoja, aktivnega državljanstva in etičnosti kot enega
od načel vzgoje in izobraževanja za visokokakovostno življenje in delo. Re-
solucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči
Republike Slovenije (2017) prepoznava vlogo globalnega učenja pri odpra-
vi revščine in uresničevanju trajnostnega razvoja. Spodbuja aktivnosti glo-
balnega učenja za razumevanje svetovnega dogajanja, njihovih vzrokov in
posledic ter povezanosti lokalne in globalne razsežnosti. Resolucija izrecno
navaja, da je za celostno razumevanje mednarodnega razvojnega sodelo-
vanja posebna pozornost namenjena ozaveščanju javnosti v Republiki Slo-
veniji o pomenu, ciljih in dosežkih na tem področju. Strategija mednaro-
dnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije
do leta 2030 (2018) (v nadaljevanju Strategija) prepoznava globalno učenje
kot pomembno komponento mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga
je treba izvajati v sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Repu-
blike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Repu-
blike Slovenije ter drugimi relevantnimi akterji. Strategija (2018) tudi na-
vaja, da bi se morali programi formalnega in neformalnega izobraževanja
osredinjati na ozaveščanje o temeljnih vzrokih in posledicah globalnih pro-
blemov ter mednarodnih zavez glede njihovega reševanja. Prav tako naj bi
poudarjali razvijanje kritičnega mišljenja ter spodbujali aktivno in odgo-
vorno vključevanje v lokalne in širše (nacionalne in globalne) skupnosti ter
s tem aktivno prispevali k pravičnejšemu in trajnostnemu razvoju. Teme,
ki jih obravnava globalno učenje, zadevajo trajnostni razvoj v njegovi go-
spodarski, socialni in okoljski razsežnosti, enakost spolov, človekove pra-
vice, mir in preprečevanje konfliktov ter medkulturno izobraževanje. Pou-
darja, da bi morali »obstoječe instrumente vključevanja vsebin globalnega
učenja v formalno in neformalno izobraževanje v prihodnje bolje povezati,
celovito spremljati in ustrezno posodabljati« (Strategija, 2018, str. 35). Izva-
janje globalnega izobraževanja je neposredno povezano tudi z uresničeva-
njem ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov do leta 2030 (cilj 4.7).
Pregled dokumentov s področja izobraževanja in medsektorskih poli-
tik dodatno razkriva vse večji pomen globalnega izobraževanja v Sloveniji.
Medtem ko so teme globalnega izobraževanja v starejših dokumentih, kot
je ključna zakonodaja na področju izobraževanja, omenjene le implicitno,
pa so v novejših strateških dokumentih, vključno z Belo knjigo (2011), ci-
lji globalnega izobraževanja opredeljeni bolj eksplicitno. Iz novejših doku-
mentov je razvidno, da zajemajo vse sodobne razsežnosti globalnih kom-
30
