Page 28 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 28
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
ter »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključe-
vanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in od-
govoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih
kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij« (prav
tam). Poleg tega Zakon o osnovni šoli (1996) vključuje naslednji cilj: »raz-
vijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči
presojanja« (prav tam, 2. člen). Na srednješolski ravni Zakon o gimnazi-
jah (1996) ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) na-
vajata naslednje cilje: »razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno
ravnanje«, »razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne demokratič-
ne in socialno pravične države«, »razvija in ohranja lastne kulturne tradi-
cije in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami«, »vzbuja zavest od-
govornosti za naravno okolje in lastno zdravje«, »razvija zavest o pravicah
in odgovornostih človeka in državljana«, »izobražuje za trajnostni razvoj,
podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost« (prav tam, 2. člen). V najnovej-
šem Zakonu o gimnazijah (1996) je dodan naslednji cilj: »/…/ in sprejema-
nje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje
ciljev«. Čeprav je elemente globalnega izobraževanja v navedenih zakonih
mogoče prepoznati, ni izrecno navedeno, da se ti nanašajo na globalni mi-
lje.
Čeprav je državljanska vzgoja v formalni izobraževalni sistem vklju-
čena kot del medpredmetnega povezovanja, njeno najpomembnejšo iz-
vedbo predstavlja predmet Domovinska in državljanska kultura in etika,
ki je vključen v kurikulum sedmega in osmega razreda osnovne šole (Ba-
njac, 2019). Znotraj njegovih učnih načrtov se med splošnimi cilji pojavljajo
razvijanje politične pismenosti, razvijanje kritičnega mišljenja ter dejavno
vključevanje učencev v družbeno življenje. Globalna razsežnost znanja in
spretnosti, ki naj bi jih učenci pridobili, je implicitno razvidna v smis-
lu znanja o premagovanju predsodkov do drugih in drugačnih, mednaro-
dnem sodelovanju na različnih ravneh s poudarkom na sodelovanju z med-
narodnimi organizacijami (OZN, NATO – Organizacija Severnoatlantske
pogodbe, OECD), ključnih splošnih svetovnih vprašanjih in načinih nji-
hovega reševanja v smeri trajnostnega razvoja. Poleg tega je globalna di-
menzija najbolj eksplicitno izražena v okviru dveh posebnih tem, ki se po-
učujeta v osmem razredu: »Slovenija, Evropska unija in svet« ter »Svetovna
skupnost«. Za vsako temo so opredeljene vsebine, operativni cilji in (mini-
malni) standardi znanja.
28
ter »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključe-
vanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in od-
govoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih
kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij« (prav
tam). Poleg tega Zakon o osnovni šoli (1996) vključuje naslednji cilj: »raz-
vijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči
presojanja« (prav tam, 2. člen). Na srednješolski ravni Zakon o gimnazi-
jah (1996) ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) na-
vajata naslednje cilje: »razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno
ravnanje«, »razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne demokratič-
ne in socialno pravične države«, »razvija in ohranja lastne kulturne tradi-
cije in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami«, »vzbuja zavest od-
govornosti za naravno okolje in lastno zdravje«, »razvija zavest o pravicah
in odgovornostih človeka in državljana«, »izobražuje za trajnostni razvoj,
podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost« (prav tam, 2. člen). V najnovej-
šem Zakonu o gimnazijah (1996) je dodan naslednji cilj: »/…/ in sprejema-
nje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje
ciljev«. Čeprav je elemente globalnega izobraževanja v navedenih zakonih
mogoče prepoznati, ni izrecno navedeno, da se ti nanašajo na globalni mi-
lje.
Čeprav je državljanska vzgoja v formalni izobraževalni sistem vklju-
čena kot del medpredmetnega povezovanja, njeno najpomembnejšo iz-
vedbo predstavlja predmet Domovinska in državljanska kultura in etika,
ki je vključen v kurikulum sedmega in osmega razreda osnovne šole (Ba-
njac, 2019). Znotraj njegovih učnih načrtov se med splošnimi cilji pojavljajo
razvijanje politične pismenosti, razvijanje kritičnega mišljenja ter dejavno
vključevanje učencev v družbeno življenje. Globalna razsežnost znanja in
spretnosti, ki naj bi jih učenci pridobili, je implicitno razvidna v smis-
lu znanja o premagovanju predsodkov do drugih in drugačnih, mednaro-
dnem sodelovanju na različnih ravneh s poudarkom na sodelovanju z med-
narodnimi organizacijami (OZN, NATO – Organizacija Severnoatlantske
pogodbe, OECD), ključnih splošnih svetovnih vprašanjih in načinih nji-
hovega reševanja v smeri trajnostnega razvoja. Poleg tega je globalna di-
menzija najbolj eksplicitno izražena v okviru dveh posebnih tem, ki se po-
učujeta v osmem razredu: »Slovenija, Evropska unija in svet« ter »Svetovna
skupnost«. Za vsako temo so opredeljene vsebine, operativni cilji in (mini-
malni) standardi znanja.
28
