Page 26 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 26
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
uresničiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo več enakosti in človekovih pra-
vic za vse.
Globalno izobraževanje pomeni, da vključuje izobraževanje za razvoj,
izobraževanje za človekove pravice, izobraževanje za trajnost, izobraževa-
nje za mir in preprečevanje konfliktov ter medkulturno izobraževanje, kar
predstavlja globalno razsežnost izobraževanja za državljanstvo. (str. 2)
Svet Evrope je v letu 2008 izdal Smernice za globalno izobraževanje, v
katerih predstavlja opredelitev, pomen, zasnovo in metodologije globalnega
izobraževanja za izobraževalce in oblikovalce politike (Svet Evrope, 2008).
Leta 2011 je Svet Evrope sprejel Priporočilo Sveta ministrov državam
članicam o izobraževanju za globalno soodvisnost in solidarnost, kjer pre-
poznava pomen globalnega izobraževanja, opredeljenega v Maastrichtski
deklaraciji, ter povezanih področij medkulturnega izobraževanja, izobra-
ževanja za pravičnost, izobraževanja za trajnostni razvoj, mirovnega izo-
braževanja in razvojnega izobraževanja ter jih skuša poglobiti s tematiko
medsebojne soodvisnosti in solidarnosti (Svet Evrope, 2011).
Dejavnosti Sveta Evrope kot tudi drugih mednarodnih organizacij so
postale osnova za številne nacionalne strategije globalnega izobraževanja.
V večini držav je globalno izobraževanje financirano s sredstvi za projekte,
ki jih izvajajo nevladne organizacije in izobraževalne institucije. To je omo-
gočilo razvoj inovativnih projektov, hkrati pa izpostavilo pomanjkljivost
sistemske podprtosti in merjenja učinkov takih programov.
Institucije EU
V (javno)političnih dokumentih institucij EU (Evropskega sveta, Sveta EU
za izobraževanje, Evropskega parlamenta, Evropske komisije) pojmi global-
no izobraževanje, globalne kompetence in globalno državljanstvo niso za-
stopani. Navedeno je mogoče razumeti v osredinjanju prizadevanj institu-
cij EU na razvoj evropske identitete ter evropskega državljanstva. Posebna
pozornost pa je namenjena vsebinam trajnostnega razvoja in medkultur-
nega izobraževanja kot pomembnih elementov globalnega izobraževanja.
Bourn (2020, str. 14) poudarja, da čeprav je termin globalno izobra-
ževanje v evropskem prostoru dokaj enotno rabljen, to ne pomeni, da ni
razlik v konceptualnem razmišljanju in pristopih njegovega uresničeva-
nja med državami. Te pomembno oblikujejo zgodovinski razvoj področja v
državi, (nacionalne) znanstvene razprave, nacionalne javnopolitične agen-
de in delovanje nevladnih organizacij. Pri tem meni, da se države med-
26
uresničiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo več enakosti in človekovih pra-
vic za vse.
Globalno izobraževanje pomeni, da vključuje izobraževanje za razvoj,
izobraževanje za človekove pravice, izobraževanje za trajnost, izobraževa-
nje za mir in preprečevanje konfliktov ter medkulturno izobraževanje, kar
predstavlja globalno razsežnost izobraževanja za državljanstvo. (str. 2)
Svet Evrope je v letu 2008 izdal Smernice za globalno izobraževanje, v
katerih predstavlja opredelitev, pomen, zasnovo in metodologije globalnega
izobraževanja za izobraževalce in oblikovalce politike (Svet Evrope, 2008).
Leta 2011 je Svet Evrope sprejel Priporočilo Sveta ministrov državam
članicam o izobraževanju za globalno soodvisnost in solidarnost, kjer pre-
poznava pomen globalnega izobraževanja, opredeljenega v Maastrichtski
deklaraciji, ter povezanih področij medkulturnega izobraževanja, izobra-
ževanja za pravičnost, izobraževanja za trajnostni razvoj, mirovnega izo-
braževanja in razvojnega izobraževanja ter jih skuša poglobiti s tematiko
medsebojne soodvisnosti in solidarnosti (Svet Evrope, 2011).
Dejavnosti Sveta Evrope kot tudi drugih mednarodnih organizacij so
postale osnova za številne nacionalne strategije globalnega izobraževanja.
V večini držav je globalno izobraževanje financirano s sredstvi za projekte,
ki jih izvajajo nevladne organizacije in izobraževalne institucije. To je omo-
gočilo razvoj inovativnih projektov, hkrati pa izpostavilo pomanjkljivost
sistemske podprtosti in merjenja učinkov takih programov.
Institucije EU
V (javno)političnih dokumentih institucij EU (Evropskega sveta, Sveta EU
za izobraževanje, Evropskega parlamenta, Evropske komisije) pojmi global-
no izobraževanje, globalne kompetence in globalno državljanstvo niso za-
stopani. Navedeno je mogoče razumeti v osredinjanju prizadevanj institu-
cij EU na razvoj evropske identitete ter evropskega državljanstva. Posebna
pozornost pa je namenjena vsebinam trajnostnega razvoja in medkultur-
nega izobraževanja kot pomembnih elementov globalnega izobraževanja.
Bourn (2020, str. 14) poudarja, da čeprav je termin globalno izobra-
ževanje v evropskem prostoru dokaj enotno rabljen, to ne pomeni, da ni
razlik v konceptualnem razmišljanju in pristopih njegovega uresničeva-
nja med državami. Te pomembno oblikujejo zgodovinski razvoj področja v
državi, (nacionalne) znanstvene razprave, nacionalne javnopolitične agen-
de in delovanje nevladnih organizacij. Pri tem meni, da se države med-
26
