Page 27 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 27
( javno)politični okvir r azvoja globalnih kompetenc v izobr aževanju
sebojno razlikujejo v t. i. zrelosti za izvajanje globalnega izobraževanja.2
Kljub različnim stopnjam zrelosti in pristopom h globalnemu izobraževa-
nju Bourn (2021) kot skupne vsebinske točke globalnega izobraževanja v
evropskih državah opredeli socialno pravičnost, skrb za človekove pravice
in trajnostni razvoj ter razvojno sodelovanje. Pri tem se države medseboj-
no razlikujejo tudi glede na to, kateremu izmed navedenih področij name-
njajo več pozornosti.
Nacionalna raven
Slovensko izobraževalno politiko so v zgodovinskem razvoju oblikovali
različni upravni sistemi (npr. avstro-ogrska monarhija, Jugoslavija). Pre-
lomnico v razvoju izobraževalnega sistema predstavlja osamosvojitev Re-
publike Slovenije leta 1991. Slovenija je uvedla novo zakonodajo, ki ureja
celoten izobraževalni sistem od predšolskega do univerzitetnega izobra-
ževanja v letih od 1993 do 1996. Od takrat dalje se je zakonodaja, ki ure-
ja vodenje, organizacijo in financiranje izobraževanja, večkrat spremeni-
la. Te spremembe se nanašajo na specifična vprašanja, ki so do neke mere
povezana tudi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) leta 2004 ter s
članstvom in sodelovanjem Slovenije z različnimi mednarodnimi organi-
zacijami, kot sta UNESCO in OECD (npr. Štremfel in Štraus, 2014). Zaradi
prepletenih procesov demokratizacije države in globalizacije je vzgoja glo-
balnih državljanov postala eden od pomembnih ciljev izobraževalnega sis-
tema.
Pregled ključnih zakonov, ki urejajo izobraževalno politiko v Slove-
niji (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996),
Zakon o vrtcih (1996), Zakon o osnovni šoli (1996), Zakon o gimnazijah
(1996) ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006)), kaže,
da globalno izobraževanje, učenje in kompetence v teh zakonih niso izrec-
no omenjeni. Implicitno pa lahko prepoznamo nekatere njihove elemente.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996) na pri-
mer med cilji izobraževalnega sistema navaja naslednje: »vzgajanje za med-
sebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje
drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človeko-
vih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov
ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi« (2. člen)
2 M. Mesa Peinado (2011) pri tem opredeljuje pet stopenj zrelosti: pristop, ki temelji na
dobrodelni pomoči, solidarnostni pristop, človeški razvoj, trajnostni razvoj, izobra-
ževanje za globalno državljanstvo.
27
sebojno razlikujejo v t. i. zrelosti za izvajanje globalnega izobraževanja.2
Kljub različnim stopnjam zrelosti in pristopom h globalnemu izobraževa-
nju Bourn (2021) kot skupne vsebinske točke globalnega izobraževanja v
evropskih državah opredeli socialno pravičnost, skrb za človekove pravice
in trajnostni razvoj ter razvojno sodelovanje. Pri tem se države medseboj-
no razlikujejo tudi glede na to, kateremu izmed navedenih področij name-
njajo več pozornosti.
Nacionalna raven
Slovensko izobraževalno politiko so v zgodovinskem razvoju oblikovali
različni upravni sistemi (npr. avstro-ogrska monarhija, Jugoslavija). Pre-
lomnico v razvoju izobraževalnega sistema predstavlja osamosvojitev Re-
publike Slovenije leta 1991. Slovenija je uvedla novo zakonodajo, ki ureja
celoten izobraževalni sistem od predšolskega do univerzitetnega izobra-
ževanja v letih od 1993 do 1996. Od takrat dalje se je zakonodaja, ki ure-
ja vodenje, organizacijo in financiranje izobraževanja, večkrat spremeni-
la. Te spremembe se nanašajo na specifična vprašanja, ki so do neke mere
povezana tudi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) leta 2004 ter s
članstvom in sodelovanjem Slovenije z različnimi mednarodnimi organi-
zacijami, kot sta UNESCO in OECD (npr. Štremfel in Štraus, 2014). Zaradi
prepletenih procesov demokratizacije države in globalizacije je vzgoja glo-
balnih državljanov postala eden od pomembnih ciljev izobraževalnega sis-
tema.
Pregled ključnih zakonov, ki urejajo izobraževalno politiko v Slove-
niji (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996),
Zakon o vrtcih (1996), Zakon o osnovni šoli (1996), Zakon o gimnazijah
(1996) ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006)), kaže,
da globalno izobraževanje, učenje in kompetence v teh zakonih niso izrec-
no omenjeni. Implicitno pa lahko prepoznamo nekatere njihove elemente.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996) na pri-
mer med cilji izobraževalnega sistema navaja naslednje: »vzgajanje za med-
sebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje
drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človeko-
vih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov
ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi« (2. člen)
2 M. Mesa Peinado (2011) pri tem opredeljuje pet stopenj zrelosti: pristop, ki temelji na
dobrodelni pomoči, solidarnostni pristop, človeški razvoj, trajnostni razvoj, izobra-
ževanje za globalno državljanstvo.
27
