Page 29 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 29
( javno)politični okvir r azvoja globalnih kompetenc v izobr aževanju
V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) je
globalna vzgoja skupaj z državljansko vzgojo, etiko in religijo ter vzgojo
za medkulturnost obravnavana kot eden od enajstih strateških izzivov in
usmeritev sistema vzgoje in izobraževanja. Iz Bele knjige (2011, str. 23, 44,
45) je mogoče razbrati naslednje cilje globalne vzgoje:
– usposabljanje za samostojno življenje in izzive sodobnega sveta;
– pripravljenost na potrebne spremembe in sposobnosti za iskanje
novih nacionalnih in globalnih rešitev;
– osebna in skupna globalna odgovornost;
– etika državljanov sveta, ki temelji na poštenosti in spoštovanju
lastnih človekovih pravic, pravic sočloveka in prihodnjih genera-
cij;
– kritična ocena različnih vplivov, ki jih je prinesel sodobni družbe-
ni razvoj;
– nacionalna in mednarodna interakcija, medkulturni dialog in
učenje drug od drugega;
– razumevanje in spoštovanje različnih kultur ter odpiranje pri-
ložnosti, ki spodbujajo medsebojno bogatenje in razvoj globalne
družbe;
– dobro poznavanje drugih kultur in prepričanj ter premagovanje
različnih neutemeljenih predsodkov;
– spodbujanje drže spoštljivega odnosa in preprečevanje kakršne
koli oblike diskriminacije ter
– spodbujanje osebne iniciative posameznika, da bi upal v svetlejšo
prihodnost in bi se dejavno vključil v izgradnjo boljšega sveta.
Bela knjiga (2011) poudarja tako okoljski/trajnostni kot tudi gospodar-
ski vidik globalnega izobraževanja. V smislu okoljskega/trajnostnega vidi-
ka je Zemlja razumljena kot stvarnost z omejenimi viri. S tega vidika bi
morala globalna vzgoja vključevati varčen odnos in držo poštenosti, nep-
ristranskosti in enakopravnosti pri globalni razdelitvi dobrin. Z gospodar-
skega vidika je globalno izobraževanje razumljeno kot podajanje znanja in
spodbujanje spretnosti, ki uvajajo v globalno ekonomijo ter pokažejo tudi
na njene družbene in kulturne posledice.
Globalna razsežnost izobraževanja je priznana tudi v najnovejših naci-
onalnih medsektorskih strateških dokumentih. Strategija razvoja Slovenije
29
V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) je
globalna vzgoja skupaj z državljansko vzgojo, etiko in religijo ter vzgojo
za medkulturnost obravnavana kot eden od enajstih strateških izzivov in
usmeritev sistema vzgoje in izobraževanja. Iz Bele knjige (2011, str. 23, 44,
45) je mogoče razbrati naslednje cilje globalne vzgoje:
– usposabljanje za samostojno življenje in izzive sodobnega sveta;
– pripravljenost na potrebne spremembe in sposobnosti za iskanje
novih nacionalnih in globalnih rešitev;
– osebna in skupna globalna odgovornost;
– etika državljanov sveta, ki temelji na poštenosti in spoštovanju
lastnih človekovih pravic, pravic sočloveka in prihodnjih genera-
cij;
– kritična ocena različnih vplivov, ki jih je prinesel sodobni družbe-
ni razvoj;
– nacionalna in mednarodna interakcija, medkulturni dialog in
učenje drug od drugega;
– razumevanje in spoštovanje različnih kultur ter odpiranje pri-
ložnosti, ki spodbujajo medsebojno bogatenje in razvoj globalne
družbe;
– dobro poznavanje drugih kultur in prepričanj ter premagovanje
različnih neutemeljenih predsodkov;
– spodbujanje drže spoštljivega odnosa in preprečevanje kakršne
koli oblike diskriminacije ter
– spodbujanje osebne iniciative posameznika, da bi upal v svetlejšo
prihodnost in bi se dejavno vključil v izgradnjo boljšega sveta.
Bela knjiga (2011) poudarja tako okoljski/trajnostni kot tudi gospodar-
ski vidik globalnega izobraževanja. V smislu okoljskega/trajnostnega vidi-
ka je Zemlja razumljena kot stvarnost z omejenimi viri. S tega vidika bi
morala globalna vzgoja vključevati varčen odnos in držo poštenosti, nep-
ristranskosti in enakopravnosti pri globalni razdelitvi dobrin. Z gospodar-
skega vidika je globalno izobraževanje razumljeno kot podajanje znanja in
spodbujanje spretnosti, ki uvajajo v globalno ekonomijo ter pokažejo tudi
na njene družbene in kulturne posledice.
Globalna razsežnost izobraževanja je priznana tudi v najnovejših naci-
onalnih medsektorskih strateških dokumentih. Strategija razvoja Slovenije
29
