Page 25 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 25
( javno)politični okvir r azvoja globalnih kompetenc v izobr aževanju
UNESCO
Ob izteku obdobja za doseganje ciljev izobraževanja za vse v letu 2015 ter
premišljanju novih oblik izobraževanja v 21. stoletju je UNESCO začel kre-
piti razvoj izobraževanja za globalno državljanstvo. Namen prve iniciative
globalnega izobraževanja (angl. global education first initiative) je bil pred-
vsem ozaveščati o pomenu globalnega državljanstva pri grajenju boljše pri-
hodnosti za vse. Kot odgovor na zahteve držav članic po podpori pri opol-
nomočenju učencev, da postanejo globalni državljani, je izobraževanje za
globalno državljanstvo postalo eden izmed ključnih ciljev izobraževanja
Unesca v obdobju od leta 2014 do 2021. V tem obdobju je izobraževanje za
globalno državljanstvo postalo eksplicitno prepoznano kot samostojna do-
mena, in ne več implicitno vključeno v sorodne iniciative, kot sta na primer
izobraževanje za trajnostni razvoj in izobraževanje za človekove pravice.
Poročilo z naslovom Izobraževanje za globalno državljanstvo: pripra-
va učencev za izzive 21. stoletja (UNESCO, 2014) tako predstavlja vrednote
organizacije na tem področju, poudarja kognitivno, socialno in vedenjsko
dimenzijo globalnega državljanstva ter izpostavlja pomen premišljanja ob-
stoječih oblik državljanstva kot podporo razvoju globalnega državljanstva.
Publikacija Izobraževanje za globalno državljanstvo: teme in učni cilji
(UNESCO, 2015) je priročnik za izvajanje dejavnosti v šolah kot tudi na
ravni izobraževalnih sistemov.
Svet Evrope
V širšem evropskem prostoru kot začetno točko globalnega izobraževanja
razumemo Listino o globalnem izobraževanju Sveta Evrope (1997). Njen
namen je spodbuditi razpravo o tem, kako naj bo organizirano izobraže-
vanje, kako naj bodo oblikovani učni načrti, da bodo naslavljali vpraša-
nja globalizacije in sledili hitrim spremembam v vse bolj soodvisni družbi.
Listina je vodila k vzpostavitvi Mreže za globalno izobraževanje v Evro-
pi v letu 2001 (GENE, 2022)1 ter Maastrichtski deklaraciji v letu 2002, ki je
evropski strateški okvir za razvoj in izboljšanje globalnega izobraževanja v
Evropi do leta 2015. V Maastrichtski deklaraciji je globalno izobraževanje
opredeljeno na naslednji način (Svet Evrope, 2002):
Globalno izobraževanje je izobraževanje, ki ljudem odpira oči in um
za resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogoče
1 Mreža vključuje 50 ministrstev, agencij in drugih nacionalnih organov iz več kot 25
držav. Njena člana sta tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republi-
ke Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.
25
UNESCO
Ob izteku obdobja za doseganje ciljev izobraževanja za vse v letu 2015 ter
premišljanju novih oblik izobraževanja v 21. stoletju je UNESCO začel kre-
piti razvoj izobraževanja za globalno državljanstvo. Namen prve iniciative
globalnega izobraževanja (angl. global education first initiative) je bil pred-
vsem ozaveščati o pomenu globalnega državljanstva pri grajenju boljše pri-
hodnosti za vse. Kot odgovor na zahteve držav članic po podpori pri opol-
nomočenju učencev, da postanejo globalni državljani, je izobraževanje za
globalno državljanstvo postalo eden izmed ključnih ciljev izobraževanja
Unesca v obdobju od leta 2014 do 2021. V tem obdobju je izobraževanje za
globalno državljanstvo postalo eksplicitno prepoznano kot samostojna do-
mena, in ne več implicitno vključeno v sorodne iniciative, kot sta na primer
izobraževanje za trajnostni razvoj in izobraževanje za človekove pravice.
Poročilo z naslovom Izobraževanje za globalno državljanstvo: pripra-
va učencev za izzive 21. stoletja (UNESCO, 2014) tako predstavlja vrednote
organizacije na tem področju, poudarja kognitivno, socialno in vedenjsko
dimenzijo globalnega državljanstva ter izpostavlja pomen premišljanja ob-
stoječih oblik državljanstva kot podporo razvoju globalnega državljanstva.
Publikacija Izobraževanje za globalno državljanstvo: teme in učni cilji
(UNESCO, 2015) je priročnik za izvajanje dejavnosti v šolah kot tudi na
ravni izobraževalnih sistemov.
Svet Evrope
V širšem evropskem prostoru kot začetno točko globalnega izobraževanja
razumemo Listino o globalnem izobraževanju Sveta Evrope (1997). Njen
namen je spodbuditi razpravo o tem, kako naj bo organizirano izobraže-
vanje, kako naj bodo oblikovani učni načrti, da bodo naslavljali vpraša-
nja globalizacije in sledili hitrim spremembam v vse bolj soodvisni družbi.
Listina je vodila k vzpostavitvi Mreže za globalno izobraževanje v Evro-
pi v letu 2001 (GENE, 2022)1 ter Maastrichtski deklaraciji v letu 2002, ki je
evropski strateški okvir za razvoj in izboljšanje globalnega izobraževanja v
Evropi do leta 2015. V Maastrichtski deklaraciji je globalno izobraževanje
opredeljeno na naslednji način (Svet Evrope, 2002):
Globalno izobraževanje je izobraževanje, ki ljudem odpira oči in um
za resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogoče
1 Mreža vključuje 50 ministrstev, agencij in drugih nacionalnih organov iz več kot 25
držav. Njena člana sta tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republi-
ke Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.
25
