Page 24 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 24
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
razvoj) predpostavlja pomen (globalnega) izobraževanja pri njihovem do-
seganju.
Kot najcelovitejšo in najvidnejšo na tem področju je mogoče izposta-
viti iniciativo OZN (2015), ki v okviru 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta
2030 kot četrti cilj izpostavlja pomen kakovostnega izobraževanja ter si kot
podcilj 4.7 zastavlja »do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili
znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z
izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, člo-
vekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja,
globalnem državljanstvu ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispev-
ka kulture k trajnostnemu razvoju« (OZN, 2015, str. 21).
Več priporočil in deklaracij je v zadnjih desetletjih sistematično pou-
darjalo pomembno vlogo izobraževanja pri zagotavljanju okoljskega vidika
trajnostnega razvoja po svetu. Ti so nastali v okviru svetovnih srečanj, kot
so Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju (1972), Prva med-
vladna konferenca o okoljski vzgoji in izobraževanju (1977), Poročilo Sve-
tovne komisije za okolje in razvoj (1987), Konferenca Združenih narodov o
okolju in razvoju in iz nje izhajajoča Agenda 21 (1992), Svetovni vrh o traj-
nostnem razvoju (2002), Desetletje vzgoje in izobraževanja OZN za trajno-
stni razvoj (2005), Svetovna konferenca Unesca o vzgoji in izobraževanju za
trajnostni razvoj (2009), Konferenca Združenih narodov o trajnostnem ra-
zvoju (2012), Svetovna konferenca Unesca o vzgoji in izobraževanju za traj-
nostni razvoj (2014), Agenda 2030 (2015) in iz nje izhajajoča Incheonska de-
klaracija o vzgoji in izobraževanju do leta 2030 (2015) in Globalni akcijski
program VITR (2015–2019), Resolucija 72/222 Generalne skupščine OZN
(2017), Izvedbeni okvir vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj po letu
2019 »VITR za 2030« (2020–2030) (podrobnejši pregled v UNESCO, 2022,
str. 66–68).
Iz pregleda je razvidno, da so teme globalnega izobraževanja (vključ-
no s človekovimi pravicami in trajnostnim razvojem) več desetletij vi-
soko na (javno)politični agendi Združenih narodov. Vloga izobraževanja
pri doseganju globalnih ciljev je močno poudarjena. V nadaljevanju pred-
stavljamo konkretne iniciative, ki jih je OZN oziroma njena specializira-
na agencija za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) pripravila na
področju izobraževanja za globalno državljanstvo v podporo uresničeva-
nju širših globalnih ciljev, identificiranih s strani organizacije.
24
razvoj) predpostavlja pomen (globalnega) izobraževanja pri njihovem do-
seganju.
Kot najcelovitejšo in najvidnejšo na tem področju je mogoče izposta-
viti iniciativo OZN (2015), ki v okviru 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta
2030 kot četrti cilj izpostavlja pomen kakovostnega izobraževanja ter si kot
podcilj 4.7 zastavlja »do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili
znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z
izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, člo-
vekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja,
globalnem državljanstvu ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispev-
ka kulture k trajnostnemu razvoju« (OZN, 2015, str. 21).
Več priporočil in deklaracij je v zadnjih desetletjih sistematično pou-
darjalo pomembno vlogo izobraževanja pri zagotavljanju okoljskega vidika
trajnostnega razvoja po svetu. Ti so nastali v okviru svetovnih srečanj, kot
so Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju (1972), Prva med-
vladna konferenca o okoljski vzgoji in izobraževanju (1977), Poročilo Sve-
tovne komisije za okolje in razvoj (1987), Konferenca Združenih narodov o
okolju in razvoju in iz nje izhajajoča Agenda 21 (1992), Svetovni vrh o traj-
nostnem razvoju (2002), Desetletje vzgoje in izobraževanja OZN za trajno-
stni razvoj (2005), Svetovna konferenca Unesca o vzgoji in izobraževanju za
trajnostni razvoj (2009), Konferenca Združenih narodov o trajnostnem ra-
zvoju (2012), Svetovna konferenca Unesca o vzgoji in izobraževanju za traj-
nostni razvoj (2014), Agenda 2030 (2015) in iz nje izhajajoča Incheonska de-
klaracija o vzgoji in izobraževanju do leta 2030 (2015) in Globalni akcijski
program VITR (2015–2019), Resolucija 72/222 Generalne skupščine OZN
(2017), Izvedbeni okvir vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj po letu
2019 »VITR za 2030« (2020–2030) (podrobnejši pregled v UNESCO, 2022,
str. 66–68).
Iz pregleda je razvidno, da so teme globalnega izobraževanja (vključ-
no s človekovimi pravicami in trajnostnim razvojem) več desetletij vi-
soko na (javno)politični agendi Združenih narodov. Vloga izobraževanja
pri doseganju globalnih ciljev je močno poudarjena. V nadaljevanju pred-
stavljamo konkretne iniciative, ki jih je OZN oziroma njena specializira-
na agencija za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) pripravila na
področju izobraževanja za globalno državljanstvo v podporo uresničeva-
nju širših globalnih ciljev, identificiranih s strani organizacije.
24
