Page 21 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 21
uvod
grafije. Iz analitičnega modela je razvidno, da je razvoj globalnih kompe-
tenc kot preplet znanja, spretnosti, stališč in vrednot odvisen od številnih
individualnih (spol, SES, priseljensko ozadje, dosežki) in šolskih dejavni-
kov (izobraževalni program, občutek pripadnosti šoli) ter da so globalne
kompetence prepoznane kot pomemben dejavnik bralnih, naravoslovnih
in matematičnih dosežkov. Pri tem je treba upoštevati, da se razvoj global-
nih kompetenc odvija v specifičnem nacionalnem in mednarodnem (jav-
no)političnem kontekstu.
Metodološki okvir
Da bi odgovorili na raziskovalna vprašanja, opredeljena v namenu študije,
smo uporabili kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod in teh-
nik. Kvalitativni del raziskave temelji na a) analizi nacionalnih in medna-
rodnih (javno)političnih dokumentov (npr. smernic, priporočil, deklara-
cij), ki usmerjajo razvoj globalnih kompetenc v izobraževanju; b) pregledu
in ovrednotenju znanstvenoraziskovalnih vsebin s področij teoretskih pris-
topov in konceptov globalnega izobraževanja, globalnega državljanstva in
globalnih kompetenc. Pri tem so bile za iskanje ustreznih virov (znanstve-
nih monografij in člankov) uporabljene podatkovne zbirke Web of Science,
PsycARTICLES, ERIC, Scopus in SOC INDEX. Kvantitativni del raziskave
predstavlja poglobljene statistične analize rezultatov raziskave PISA, kate-
rih metodologijo predstavljamo v empiričnem delu monografije.
Struktura monografije
Po uvodnem delu, v katerem smo predstavili relevantnost tematike in na-
men študije, analitični model preučevanja in metodološki okvir, je mono-
grafija razdeljena na tri vsebinske sklope. V drugem delu predstavljamo
javno(politični) okvir razvoja globalnih kompetenc, konceptualni okvir
globalnih kompetenc, vključno z razvojem globalnih kompetenc, s tipo-
logijo globalnih kompetenc, spremljanjem in merjenjem globalnih kom-
petenc, z dejavniki, povezanimi z usvajanjem globalnih kompetenc, z glo-
balnimi kompetencami kot prepletom znanja, spretnosti, stališč in vrednot
ter z globalnimi kompetencami kot napovednikom akademskih dosežkov.
V tem delu se osredinjamo tudi na globalne kompetence v raziskavi PISA,
namen spremljanja globalnih kompetenc, štiri dimenzije globalnih kom-
petenc kot tudi kritike OECD-jevega okvira spremljanja globalnih kom-
petenc. V tretjem, empiričnem, delu uvodoma predstavimo metodo (vzo-
21
grafije. Iz analitičnega modela je razvidno, da je razvoj globalnih kompe-
tenc kot preplet znanja, spretnosti, stališč in vrednot odvisen od številnih
individualnih (spol, SES, priseljensko ozadje, dosežki) in šolskih dejavni-
kov (izobraževalni program, občutek pripadnosti šoli) ter da so globalne
kompetence prepoznane kot pomemben dejavnik bralnih, naravoslovnih
in matematičnih dosežkov. Pri tem je treba upoštevati, da se razvoj global-
nih kompetenc odvija v specifičnem nacionalnem in mednarodnem (jav-
no)političnem kontekstu.
Metodološki okvir
Da bi odgovorili na raziskovalna vprašanja, opredeljena v namenu študije,
smo uporabili kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod in teh-
nik. Kvalitativni del raziskave temelji na a) analizi nacionalnih in medna-
rodnih (javno)političnih dokumentov (npr. smernic, priporočil, deklara-
cij), ki usmerjajo razvoj globalnih kompetenc v izobraževanju; b) pregledu
in ovrednotenju znanstvenoraziskovalnih vsebin s področij teoretskih pris-
topov in konceptov globalnega izobraževanja, globalnega državljanstva in
globalnih kompetenc. Pri tem so bile za iskanje ustreznih virov (znanstve-
nih monografij in člankov) uporabljene podatkovne zbirke Web of Science,
PsycARTICLES, ERIC, Scopus in SOC INDEX. Kvantitativni del raziskave
predstavlja poglobljene statistične analize rezultatov raziskave PISA, kate-
rih metodologijo predstavljamo v empiričnem delu monografije.
Struktura monografije
Po uvodnem delu, v katerem smo predstavili relevantnost tematike in na-
men študije, analitični model preučevanja in metodološki okvir, je mono-
grafija razdeljena na tri vsebinske sklope. V drugem delu predstavljamo
javno(politični) okvir razvoja globalnih kompetenc, konceptualni okvir
globalnih kompetenc, vključno z razvojem globalnih kompetenc, s tipo-
logijo globalnih kompetenc, spremljanjem in merjenjem globalnih kom-
petenc, z dejavniki, povezanimi z usvajanjem globalnih kompetenc, z glo-
balnimi kompetencami kot prepletom znanja, spretnosti, stališč in vrednot
ter z globalnimi kompetencami kot napovednikom akademskih dosežkov.
V tem delu se osredinjamo tudi na globalne kompetence v raziskavi PISA,
namen spremljanja globalnih kompetenc, štiri dimenzije globalnih kom-
petenc kot tudi kritike OECD-jevega okvira spremljanja globalnih kom-
petenc. V tretjem, empiričnem, delu uvodoma predstavimo metodo (vzo-
21
