Page 19 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 19
uvod
Namen študije in raziskovalna vprašanja
Monografija, s konceptualizacijo globalnih kompetenc in poglobljenimi
analizami podatkov raziskave PISA (2018) za Slovenijo, zapolnjuje razi-
skovalno vrzel na področju preučevanja dejavnikov in učinkov razvoja
globalnih kompetenc. Rezultate umesti v širši pregled razvoja področja v
nacionalnem in mednarodnem prostoru ter znanstvene razprave na tem
področju.
Natančneje, v študiji želimo globalne kompetence slovenskih učen-
cev in učenk preučiti z več vidikov: zanima nas, v kolikšni meri sloven-
ski 15-letniki ocenjujejo lastne globalne kompetence, ali obstajajo razlike v
ocenah lastnih globalnih kompetenc med različnimi skupinami učencev in
učenk (razlike po spolu, srednješolskem izobraževalnem programu, prise-
ljenskem ozadju, socialno-ekonomskem statusu (SES), dosežkih pri preiz-
kusu iz branja, matematike in naravoslovja v raziskavi PISA) in ali se glo-
balne kompetence povezujejo z občutkom pripadnosti šoli ter dosežki pri
preizkusu iz bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziska-
vi PISA. Ker različne študije potrjujejo, da globalne kompetence zajemajo
preplet znanja, stališč in vrednot, nas v študiji zanimajo tudi povezave med
omenjenimi vidiki globalnih kompetenc. Posebno pozornost namenjamo
tudi priložnostim za usvajanje globalnih kompetenc v šolskem kontekstu, o
katerih poročajo različne skupine učenk in učencev. Ker gre za pomembne
kompetence učencev in učenk, ki so bile v nekaterih študijah že prepozna-
ne kot značilen napovednik različnih vidikov spodbudnega učnega oko-
lja (Kirkwood, 2001; Paluck in Green, 2009), menimo, da bomo na ta način
dodatno pojasnili pomembnost krepitve omenjenih kompetenc v izobra-
ževalnem procesu, predvsem pa identificirali skupine učencev in učenk, ki
pri krepitvi teh kompetenc potrebujejo posebno pozornost.
Na podlagi naštetih področji je namen bolj poglobljeno razumeti po-
ročana stališča in dispozicije na področju globalnih kompetenc slovenskih
učencev in učenk na mednarodni lestvici raziskave PISA (2018). Cilj analiz
je tako odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
– Kako slovenski učenci in učenke samoocenjujejo stališča in dis-
pozicije ter priložnosti za usvajanje na področju globalnih kom-
petenc v primerjavi z mednarodnim povprečjem (OECD) na raz-
ličnih področjih globalnih kompetenc?
– Ali obstajajo značilne razlike v ocenah lastnih globalnih kompe-
tenc med različnimi skupinami učencev in učenk (glede na spol,
19
Namen študije in raziskovalna vprašanja
Monografija, s konceptualizacijo globalnih kompetenc in poglobljenimi
analizami podatkov raziskave PISA (2018) za Slovenijo, zapolnjuje razi-
skovalno vrzel na področju preučevanja dejavnikov in učinkov razvoja
globalnih kompetenc. Rezultate umesti v širši pregled razvoja področja v
nacionalnem in mednarodnem prostoru ter znanstvene razprave na tem
področju.
Natančneje, v študiji želimo globalne kompetence slovenskih učen-
cev in učenk preučiti z več vidikov: zanima nas, v kolikšni meri sloven-
ski 15-letniki ocenjujejo lastne globalne kompetence, ali obstajajo razlike v
ocenah lastnih globalnih kompetenc med različnimi skupinami učencev in
učenk (razlike po spolu, srednješolskem izobraževalnem programu, prise-
ljenskem ozadju, socialno-ekonomskem statusu (SES), dosežkih pri preiz-
kusu iz branja, matematike in naravoslovja v raziskavi PISA) in ali se glo-
balne kompetence povezujejo z občutkom pripadnosti šoli ter dosežki pri
preizkusu iz bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziska-
vi PISA. Ker različne študije potrjujejo, da globalne kompetence zajemajo
preplet znanja, stališč in vrednot, nas v študiji zanimajo tudi povezave med
omenjenimi vidiki globalnih kompetenc. Posebno pozornost namenjamo
tudi priložnostim za usvajanje globalnih kompetenc v šolskem kontekstu, o
katerih poročajo različne skupine učenk in učencev. Ker gre za pomembne
kompetence učencev in učenk, ki so bile v nekaterih študijah že prepozna-
ne kot značilen napovednik različnih vidikov spodbudnega učnega oko-
lja (Kirkwood, 2001; Paluck in Green, 2009), menimo, da bomo na ta način
dodatno pojasnili pomembnost krepitve omenjenih kompetenc v izobra-
ževalnem procesu, predvsem pa identificirali skupine učencev in učenk, ki
pri krepitvi teh kompetenc potrebujejo posebno pozornost.
Na podlagi naštetih področji je namen bolj poglobljeno razumeti po-
ročana stališča in dispozicije na področju globalnih kompetenc slovenskih
učencev in učenk na mednarodni lestvici raziskave PISA (2018). Cilj analiz
je tako odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
– Kako slovenski učenci in učenke samoocenjujejo stališča in dis-
pozicije ter priložnosti za usvajanje na področju globalnih kom-
petenc v primerjavi z mednarodnim povprečjem (OECD) na raz-
ličnih področjih globalnih kompetenc?
– Ali obstajajo značilne razlike v ocenah lastnih globalnih kompe-
tenc med različnimi skupinami učencev in učenk (glede na spol,
19
