Page 17 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 17
Uvod
Opredelitev in relevantnost tematike
Globalizacija sproža dinamične spremembe, ki so vidne na domala vseh
(javno)političnih področjih, predvsem pa na področjih proizvodnje dob-
rin, trga delovne sile, mednarodne trgovine in digitalizacije. Te spremem-
be prinašajo številne priložnosti, a tudi izzive, kot so izčrpavanje naravnih
virov, socialne razlike, revščina, klimatske in demografske spremembe ter
migracije. Ti izzivi so pogosto opredeljeni kot globalni problemi.1 Global-
na skupnost si navedene izzive prizadeva obvladovati z zastavljanjem ciljev,
kot so zmanjšanje revščine, zagotavljanje vključujočega in pravičnega izo-
braževanja, stabilizacija miroljubnih in vključujočih družb ter doseganje
trajnostnega razvoja (Organizacija združenih narodov, 2015).
Nastajajoče gospodarske, digitalne, kulturne, demografske in okoljske
spremembe pomembno sooblikujejo tudi življenje mladih. Izobraževal-
ni sistemi po svetu si zato ob podpori mednarodne skupnosti prizade-
vajo vzgajati globalne državljane, ki imajo znanje, spretnosti, stališča in
1 Evropska komisija (2015) navedene globalne probleme opredeli kot velike družbe-
ne izzive (angl. grand societal challenges). Čeprav ni enotne opredelitve, kaj so glo-
balni problemi, velja prepričanje, da zadevajo vse posameznike, ne glede na državo
in družbeno skupino, ki ji pripadajo (OECD, 2018, str. 12). Tako so globalni proble-
mi lahko tudi lokalni problemi, katerih doseg je globalni. Medsebojno povezanost
in vzajemni vpliv lokalne in globalne ravni nazorno opišeta termin globalizacija ter
slogan »misli globalno, deluj lokalno« (npr. Hartmeyer, 2021).
17
Opredelitev in relevantnost tematike
Globalizacija sproža dinamične spremembe, ki so vidne na domala vseh
(javno)političnih področjih, predvsem pa na področjih proizvodnje dob-
rin, trga delovne sile, mednarodne trgovine in digitalizacije. Te spremem-
be prinašajo številne priložnosti, a tudi izzive, kot so izčrpavanje naravnih
virov, socialne razlike, revščina, klimatske in demografske spremembe ter
migracije. Ti izzivi so pogosto opredeljeni kot globalni problemi.1 Global-
na skupnost si navedene izzive prizadeva obvladovati z zastavljanjem ciljev,
kot so zmanjšanje revščine, zagotavljanje vključujočega in pravičnega izo-
braževanja, stabilizacija miroljubnih in vključujočih družb ter doseganje
trajnostnega razvoja (Organizacija združenih narodov, 2015).
Nastajajoče gospodarske, digitalne, kulturne, demografske in okoljske
spremembe pomembno sooblikujejo tudi življenje mladih. Izobraževal-
ni sistemi po svetu si zato ob podpori mednarodne skupnosti prizade-
vajo vzgajati globalne državljane, ki imajo znanje, spretnosti, stališča in
1 Evropska komisija (2015) navedene globalne probleme opredeli kot velike družbe-
ne izzive (angl. grand societal challenges). Čeprav ni enotne opredelitve, kaj so glo-
balni problemi, velja prepričanje, da zadevajo vse posameznike, ne glede na državo
in družbeno skupino, ki ji pripadajo (OECD, 2018, str. 12). Tako so globalni proble-
mi lahko tudi lokalni problemi, katerih doseg je globalni. Medsebojno povezanost
in vzajemni vpliv lokalne in globalne ravni nazorno opišeta termin globalizacija ter
slogan »misli globalno, deluj lokalno« (npr. Hartmeyer, 2021).
17
