Page 115 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 115
Izhodišča in smernice za politiko in prakso
Na podlagi konceptualnih uvidov v razvoj globalnih kompetenc in rezul-
tatov empiričnega dela raziskave je pri nadaljnjem razvoju globalnih kom-
petenc slovenskih učencev in učenk pozornost smiselno namenjati pred-
vsem v nadaljevanju izpostavljenim vidikom politik in praks.
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da se globalne kompetence statistič-
no značilno povezujejo z drugimi psihosocialnimi dejavniki izobraževal-
nega in učnega procesa (npr. z občutkom pripadnosti šoli). Iz navedenega je
mogoče sklepati, da je tudi na področju usvajanja globalnih kompetenc na-
daljnjo pozornost v Sloveniji smiselno namenjati krepitvi varnega in spod-
budnega učnega okolja.
Zaznava diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev s priseljen-
skim ozadjem, o katerem slovenski učenci in učenke poročajo med naj-
višjimi izmed sodelujočih držav v raziskavi PISA (2018), kaže na nujnost
nadaljnjih kontinuiranih prizadevanj za razvoj medkulturnih kompetenc
učiteljev v Sloveniji. Da bi vplivali na trajne spremembe v izobraževalnih
sistemih, je pomembno vključiti globalno perspektivo že v začetnem uspo-
sabljanju učiteljev in vzgajati globalno kompetentne učitelje (Divéki, 2022).
Ob upoštevanju rezultatov, da je za mlade iz deprivilegiranih okolij
manj priložnosti za udejstvovanje v aktivnostih, ki spodbujajo razvoj poli-
tičnega interesa in participacije, B. Hoskins in drugi (2017) izpostavljajo, da
je pomembno ozavestiti učitelje o primanjkljajih učencev iz deprivilegira-
nih skupin na tem področju in jih opolnomočiti za delo s temi skupinami
115
Na podlagi konceptualnih uvidov v razvoj globalnih kompetenc in rezul-
tatov empiričnega dela raziskave je pri nadaljnjem razvoju globalnih kom-
petenc slovenskih učencev in učenk pozornost smiselno namenjati pred-
vsem v nadaljevanju izpostavljenim vidikom politik in praks.
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da se globalne kompetence statistič-
no značilno povezujejo z drugimi psihosocialnimi dejavniki izobraževal-
nega in učnega procesa (npr. z občutkom pripadnosti šoli). Iz navedenega je
mogoče sklepati, da je tudi na področju usvajanja globalnih kompetenc na-
daljnjo pozornost v Sloveniji smiselno namenjati krepitvi varnega in spod-
budnega učnega okolja.
Zaznava diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev s priseljen-
skim ozadjem, o katerem slovenski učenci in učenke poročajo med naj-
višjimi izmed sodelujočih držav v raziskavi PISA (2018), kaže na nujnost
nadaljnjih kontinuiranih prizadevanj za razvoj medkulturnih kompetenc
učiteljev v Sloveniji. Da bi vplivali na trajne spremembe v izobraževalnih
sistemih, je pomembno vključiti globalno perspektivo že v začetnem uspo-
sabljanju učiteljev in vzgajati globalno kompetentne učitelje (Divéki, 2022).
Ob upoštevanju rezultatov, da je za mlade iz deprivilegiranih okolij
manj priložnosti za udejstvovanje v aktivnostih, ki spodbujajo razvoj poli-
tičnega interesa in participacije, B. Hoskins in drugi (2017) izpostavljajo, da
je pomembno ozavestiti učitelje o primanjkljajih učencev iz deprivilegira-
nih skupin na tem področju in jih opolnomočiti za delo s temi skupinami
115
