Page 112 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 112
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
eni strani in realno trenutno prakso na tem področju (tj. rezultati politike)
na drugi strani (Neubauer, 2012; Skinner, 2012) ter pomanjkanje medsek-
torskega (medresorskega, državnega in nevladnega) sodelovanja in sistem-
skega pristopa k razvijanju globalnih kompetenc (npr. Arbeiter, 2019). Raz-
iskava prinaša do zdaj manjkajoče empirične in mednarodno primerljive
podatke o stališčih in dispozicijah slovenskih učencev na področju global-
nih kompetenc ter dopolnjuje obstoječa priporočila politikam na tem po-
dročju z glavnim poudarkom na smiselnosti krepitve globalnih kompetenc
vseh (zlasti pa deprivilegiranih skupin) učencev ter krepitvi znanja o glo-
balnih vprašanjih kot predpogojema za razvoj vseh drugih vrlin (spretnos-
ti, stališč in vrednot) globalnih državljanov. Prav tako raziskava kot po-
membnega izpostavlja razmislek, da je v številčnosti mednarodnih iniciativ
(npr. OECD, Unesca, Sveta Evrope in drugih), ki razvoj globalnih kompe-
tenc učencev in učenk prepletajo s številnimi drugimi mednarodnimi ini-
ciativami (kot so npr. zelene veščine (Evropska komisija (2023), trajnostni
razvoj (OZN, 2015), medkulturno izobraževanje (Svet Evrope, 2023)), po-
membno prepoznati skupne imenovalce vseh mednarodnih iniciativ ter jih
smiselno umestiti v nacionalne politike. Usmerjanje pozornosti in ločeno
naslavljanje vsake izmed njih, brez jasno opredeljenih nacionalnih ciljev,
je namreč lahko pomemben dejavnik implementacijskega primanjkljaja na
tem področju.
Omejitve študije in smernice za nadaljnje raziskovanje
Metode analiziranja podatkov v tej študiji temeljijo na ugotavljanju pove-
zanosti različnih napovednikov, zato dopuščajo zgolj sklepanje o smeri in
moči povezanosti med vključenimi spremenljivkami, o vzročno-posledič-
nih odnosih pa ne moremo govoriti. Poleg tega so obravnavani napove-
dniki le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkujejo na globalne kompe-
tence pri učencih in učenkah, saj so te rezultat več, tudi še nepojasnjenih,
dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Pomembno je tudi
dejstvo, da so ocene učinkov različnih dejavnikov ugotovljene na podlagi
osebnih zaznav učencev in učenk, zato so le subjektivna ocena stanja v do-
ločenem trenutku.
Glede na to, da je vzorčenje v mednarodnih raziskavah znanja dvosto-
penjsko, bi veljalo napovedne modele, uporabljene v tej študiji, v prihodnje
preveriti tudi z metodo hierarhičnega linearnega modeliranja.
Upoštevajoč analitični model (slika 1), ki smo mu v monografiji sledi-
li s pregledom teoretskih konceptualnih podlag globalnih kompetenc ter s
112
eni strani in realno trenutno prakso na tem področju (tj. rezultati politike)
na drugi strani (Neubauer, 2012; Skinner, 2012) ter pomanjkanje medsek-
torskega (medresorskega, državnega in nevladnega) sodelovanja in sistem-
skega pristopa k razvijanju globalnih kompetenc (npr. Arbeiter, 2019). Raz-
iskava prinaša do zdaj manjkajoče empirične in mednarodno primerljive
podatke o stališčih in dispozicijah slovenskih učencev na področju global-
nih kompetenc ter dopolnjuje obstoječa priporočila politikam na tem po-
dročju z glavnim poudarkom na smiselnosti krepitve globalnih kompetenc
vseh (zlasti pa deprivilegiranih skupin) učencev ter krepitvi znanja o glo-
balnih vprašanjih kot predpogojema za razvoj vseh drugih vrlin (spretnos-
ti, stališč in vrednot) globalnih državljanov. Prav tako raziskava kot po-
membnega izpostavlja razmislek, da je v številčnosti mednarodnih iniciativ
(npr. OECD, Unesca, Sveta Evrope in drugih), ki razvoj globalnih kompe-
tenc učencev in učenk prepletajo s številnimi drugimi mednarodnimi ini-
ciativami (kot so npr. zelene veščine (Evropska komisija (2023), trajnostni
razvoj (OZN, 2015), medkulturno izobraževanje (Svet Evrope, 2023)), po-
membno prepoznati skupne imenovalce vseh mednarodnih iniciativ ter jih
smiselno umestiti v nacionalne politike. Usmerjanje pozornosti in ločeno
naslavljanje vsake izmed njih, brez jasno opredeljenih nacionalnih ciljev,
je namreč lahko pomemben dejavnik implementacijskega primanjkljaja na
tem področju.
Omejitve študije in smernice za nadaljnje raziskovanje
Metode analiziranja podatkov v tej študiji temeljijo na ugotavljanju pove-
zanosti različnih napovednikov, zato dopuščajo zgolj sklepanje o smeri in
moči povezanosti med vključenimi spremenljivkami, o vzročno-posledič-
nih odnosih pa ne moremo govoriti. Poleg tega so obravnavani napove-
dniki le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkujejo na globalne kompe-
tence pri učencih in učenkah, saj so te rezultat več, tudi še nepojasnjenih,
dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Pomembno je tudi
dejstvo, da so ocene učinkov različnih dejavnikov ugotovljene na podlagi
osebnih zaznav učencev in učenk, zato so le subjektivna ocena stanja v do-
ločenem trenutku.
Glede na to, da je vzorčenje v mednarodnih raziskavah znanja dvosto-
penjsko, bi veljalo napovedne modele, uporabljene v tej študiji, v prihodnje
preveriti tudi z metodo hierarhičnega linearnega modeliranja.
Upoštevajoč analitični model (slika 1), ki smo mu v monografiji sledi-
li s pregledom teoretskih konceptualnih podlag globalnih kompetenc ter s
112
