Page 111 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45

Sklep

Merjenje globalnih kompetenc 15-letnikov v raziskavi PISA (2018) naj bi

zagotovilo podatke o delovanju izobraževalnega sistema na tem področju.
To naj bi sodelujočim državam omogočilo, da razvijejo ukrepe, ki »/…/ po-
zivajo mlade k razumevanju sveta onkraj svojega neposrednega okolja, da
z drugimi ljudmi ravnajo spoštljivo in dostojanstveno ter sprejemajo ukre-
pe za oblikovanje trajnostnih in uspešnih skupnosti« (OECD, v Robertson,
2021, str. 171).

Čeprav podatki OECD po mnenju nekaterih kritikov v celoti ne zaje-
majo kompleksnosti globalnih kompetenc (npr. osredinjenost na elitistič-
no kozmopolitsko medkulturno razumevanje, pomanjkanje vidika glo-
balne socialne pravičnosti) (Conolly idr., 2019) in je bilo na njihov okvir
ocenjevanja globalnih kompetenc naslovljenih več kritik (Engel idr., 2019;
Grotlüschen, 2018; Robertson, 2021; Sälzer in Roczen, 2018), ne smemo za-
nemariti, da raziskava PISA (2018) predstavlja do zdaj edino obsežno in
mednarodno primerljivo oceno globalnih kompetenc učencev na svetu.
Upoštevajoč navedeno, rezultatov raziskave PISA (2018) s področja global-
nih kompetenc ne moremo spregledati, temveč jih moramo previdno in
ustrezno interpretirati (glejte tudi Engel idr., 2019).

Ugotovitve raziskave in s tem uvide v podpovprečne rezultate sloven-
skih učencev na tem področju lahko podkrepimo z zelo redkimi slovenski-
mi študijami na področju (globalne) državljanske vzgoje. Te kažejo nesklad-
je med institucionalnimi in normativnimi smernicami (tj. cilji politike) na

111