Page 113 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 113
sklep
poglobljenimi statističnimi analizami podatkov raziskave PISA (2018), je
nadaljnjo raziskovalno pozornost na področju globalnih kompetenc (slo-
venskih) učencev in učenk smiselno namenjati predvsem na v nadaljevanju
izpostavljenih področjih.
Rezultati, ki kažejo na pozitivno povezanost občutka pripadnosti šoli
z različnimi dimenzijami globalnih kompetenc, izkazujejo pomen preuče-
vanja povezanosti drugih socialno-čustvenih vidikov učenja z usvajanjem
globalnih kompetenc, vključno z odnosi med učitelji in učenci.
Raziskave kažejo na pomembno vlogo učiteljev pri usvajanju global-
nih kompetenc učencev. Pri tem pa so pomembni tako globalne kompe-
tence učiteljev kot tudi pedagoški pristopi, ki jih pri poučevanju globalnih
vsebin uporabljajo. Za dodatno osvetlitev rezultatov naše študije je zato do-
datno pozornost smiselno nameniti analizi vsebin začetnega in nadaljnje-
ga profesionalnega razvoja učiteljev z vidika zastopanosti globalnih vsebin,
preverjanju globalnih kompetenc slovenskih učiteljev ter raziskovanju pe-
dagoških pristopov, ki jih uporabljajo pri poučevanju (globalnih) vsebin.
Ob prepoznanem pomenu celostnih pristopov na ravni šol pri spod-
bujanju globalnega državljanstva je posebno pozornost smiselno nameni-
ti tudi raziskovanju dejavnosti za razvoj globalnih kompetenc učencev in
učenk na ravni šole kot tudi šolske klime kot pomembnega napovednika
posameznih dimenzij globalnih kompetenc (predvsem medkulturnega ra-
zumevanja).
Ker so za usvajanje globalnih kompetenc pomembni tako formalni kot
tudi neformalni pristopi, je raziskovanje smiselno usmeriti tudi na podro-
čje skupnostnega učenja (angl. community learning) in drugih pristopov v
lokalnih skupnostih. Nezanemarljivi pa so, kot izpostavljajo raziskave, pri
usvajanju globalnih kompetenc učencev in učenk tudi domače okolje in
priložnosti, ki jih na podlagi razprav o globalnih tematikah kot tudi de-
janskih izkušnjah (potovanjih) omogočajo. Ne nazadnje tudi sistematični
pregledi lestvic spremljanja globalnih kompetenc ugotavljajo, da te več po-
zornosti namenjajo samooceni psiholoških vidikov globalnih kompetenc
kot edukacijskim procesom usvajanja globalnih kompetenc.
Rezultatom, ki kažejo, da o več priložnostih za usvajanje globalnih
kompetenc v primerjavi z učenci in učenkami gimnazijskih programov v
Sloveniji poročajo učenci in učenke poklicnih programov, je smiselno na-
meniti dodatno pozornost v smislu (primerjalne) analize kurikulov z vidi-
ka zastopanosti globalnih vsebin kot tudi s kvalitativnim raziskovanjem
(npr. v obliki fokusnih skupin), v katerem bi preverili razumevanje pojma
113
poglobljenimi statističnimi analizami podatkov raziskave PISA (2018), je
nadaljnjo raziskovalno pozornost na področju globalnih kompetenc (slo-
venskih) učencev in učenk smiselno namenjati predvsem na v nadaljevanju
izpostavljenih področjih.
Rezultati, ki kažejo na pozitivno povezanost občutka pripadnosti šoli
z različnimi dimenzijami globalnih kompetenc, izkazujejo pomen preuče-
vanja povezanosti drugih socialno-čustvenih vidikov učenja z usvajanjem
globalnih kompetenc, vključno z odnosi med učitelji in učenci.
Raziskave kažejo na pomembno vlogo učiteljev pri usvajanju global-
nih kompetenc učencev. Pri tem pa so pomembni tako globalne kompe-
tence učiteljev kot tudi pedagoški pristopi, ki jih pri poučevanju globalnih
vsebin uporabljajo. Za dodatno osvetlitev rezultatov naše študije je zato do-
datno pozornost smiselno nameniti analizi vsebin začetnega in nadaljnje-
ga profesionalnega razvoja učiteljev z vidika zastopanosti globalnih vsebin,
preverjanju globalnih kompetenc slovenskih učiteljev ter raziskovanju pe-
dagoških pristopov, ki jih uporabljajo pri poučevanju (globalnih) vsebin.
Ob prepoznanem pomenu celostnih pristopov na ravni šol pri spod-
bujanju globalnega državljanstva je posebno pozornost smiselno nameni-
ti tudi raziskovanju dejavnosti za razvoj globalnih kompetenc učencev in
učenk na ravni šole kot tudi šolske klime kot pomembnega napovednika
posameznih dimenzij globalnih kompetenc (predvsem medkulturnega ra-
zumevanja).
Ker so za usvajanje globalnih kompetenc pomembni tako formalni kot
tudi neformalni pristopi, je raziskovanje smiselno usmeriti tudi na podro-
čje skupnostnega učenja (angl. community learning) in drugih pristopov v
lokalnih skupnostih. Nezanemarljivi pa so, kot izpostavljajo raziskave, pri
usvajanju globalnih kompetenc učencev in učenk tudi domače okolje in
priložnosti, ki jih na podlagi razprav o globalnih tematikah kot tudi de-
janskih izkušnjah (potovanjih) omogočajo. Ne nazadnje tudi sistematični
pregledi lestvic spremljanja globalnih kompetenc ugotavljajo, da te več po-
zornosti namenjajo samooceni psiholoških vidikov globalnih kompetenc
kot edukacijskim procesom usvajanja globalnih kompetenc.
Rezultatom, ki kažejo, da o več priložnostih za usvajanje globalnih
kompetenc v primerjavi z učenci in učenkami gimnazijskih programov v
Sloveniji poročajo učenci in učenke poklicnih programov, je smiselno na-
meniti dodatno pozornost v smislu (primerjalne) analize kurikulov z vidi-
ka zastopanosti globalnih vsebin kot tudi s kvalitativnim raziskovanjem
(npr. v obliki fokusnih skupin), v katerem bi preverili razumevanje pojma
113
