Page 60 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 60
Prispevanje (χ2(3) = 8,03; p = 0,045): 1. letnik in 2. letnik (Z = –2,63; p = 0,008);
vsi ostali p > 0,072. Najvišje povprečje pri omenjeni spremenljivki se kaže pri 1.
letniku, sledijo 9. razred, 3. letnik in nazadnje 2. letnik.
ANOVA za anksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva in čuječnost:
Test homogenosti varianc je pokazal, da so variance pri vseh preverjanih spre-
menljivkah, torej anksioznost (p = 0,148), COVID-19 anksioznost (p = 0,420),
čustva (p = 0,146) in čuječnost (p = 0,177) homogene, zaradi česar smo nadalje
lahko interpretirali izvedene ANOVE. ANOVA je pokazala, da razlike med skupi-
nami niso pomembne pri vseh spremenljivkah; anksioznost (F(3, 1003) = 2,30; p
= 0,076), COVID-19 anksioznost (F(3, 1003) = 0,10; p = 0,961), čustva (F(3, 1003) =
2,52; p = 0,057) in čuječnost (F(3, 1000) = 0,91; p = 0,438).
2.0 Spol
V raziskavi je v prvem merjenju sodelovalo 1138 žensk, kar predstavlja 57,4 %
celotnega vzorca, in 841 moških, natančneje 42,4 % celotnega vzorca; pet ude-
60 leženk_cev (0,2 %) spola ni želelo opredeliti na binarni lestvici. V drugem mer-
jenju je sodelovalo 1118 žensk, kar predstavlja 50,5 % celotnega vzorca, in 802
moških, natančneje 36,2 % celotnega vzorca; dva_e udeleženca_ki (0,1 %) spo-
la nista želela opredeliti na binarni lestvici. V tretjem merjenju je sodelovalo
1669 posameznikov_ic, od tega 599 (35,9 %) žensk in 301 (18,0 %) moških; tri_je
udeleženke_ci (0,2 %) spola niso želeli opredeliti na binarni lestvici, poleg te-
ga pa 766 (45,9 %) oseb podatka o spolu ni podalo. V četrtem delu raziskave je
sodelovalo 1074 posameznikov_ic, od tega 686 (63,9 %) žensk in 387 (36,0 %)
moških; en_a udeleženec_ka (0,1 %) spola ni želel_a opredeliti na binarni le-
stvici. Nadaljnje analize so izvedene zgolj na vzorcu moških in žensk.
Ko smo preverjale normalnost v posameznih merjenjih, so se le nekate-
re spremenljivke izkazale za normalno porazdeljene, in sicer v prvem merje-
nju spremenljivka čuječnost, v drugem merjenju spremenljivka anksioznost,
v tretjem merjenju spremenljivke karakter, anksioznost in čuječnost ter v četr-
tem merjenju spremenljivke pozitivne vrednote, anksioznost, COVID-19 anksi-
oznost in čuječnost. Zato smo pri teh spremenljivkah izvedle t-test za dva ne-
odvisna vzorca, pri vseh ostalih pa smo uporabile neparametrično alternativo,
in sicer Mann-Whitneyjev test. Pri tem bi izpostavile, da je bilo v skupini »nebi-
narno« premajhno število udeleženk_cev, da bi lahko upravičeno izvedle sta-
tistične analize, zato sta v nadaljnje analize vključena samo dva vzorca (moški
in ženske) in ne trije.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
vsi ostali p > 0,072. Najvišje povprečje pri omenjeni spremenljivki se kaže pri 1.
letniku, sledijo 9. razred, 3. letnik in nazadnje 2. letnik.
ANOVA za anksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva in čuječnost:
Test homogenosti varianc je pokazal, da so variance pri vseh preverjanih spre-
menljivkah, torej anksioznost (p = 0,148), COVID-19 anksioznost (p = 0,420),
čustva (p = 0,146) in čuječnost (p = 0,177) homogene, zaradi česar smo nadalje
lahko interpretirali izvedene ANOVE. ANOVA je pokazala, da razlike med skupi-
nami niso pomembne pri vseh spremenljivkah; anksioznost (F(3, 1003) = 2,30; p
= 0,076), COVID-19 anksioznost (F(3, 1003) = 0,10; p = 0,961), čustva (F(3, 1003) =
2,52; p = 0,057) in čuječnost (F(3, 1000) = 0,91; p = 0,438).
2.0 Spol
V raziskavi je v prvem merjenju sodelovalo 1138 žensk, kar predstavlja 57,4 %
celotnega vzorca, in 841 moških, natančneje 42,4 % celotnega vzorca; pet ude-
60 leženk_cev (0,2 %) spola ni želelo opredeliti na binarni lestvici. V drugem mer-
jenju je sodelovalo 1118 žensk, kar predstavlja 50,5 % celotnega vzorca, in 802
moških, natančneje 36,2 % celotnega vzorca; dva_e udeleženca_ki (0,1 %) spo-
la nista želela opredeliti na binarni lestvici. V tretjem merjenju je sodelovalo
1669 posameznikov_ic, od tega 599 (35,9 %) žensk in 301 (18,0 %) moških; tri_je
udeleženke_ci (0,2 %) spola niso želeli opredeliti na binarni lestvici, poleg te-
ga pa 766 (45,9 %) oseb podatka o spolu ni podalo. V četrtem delu raziskave je
sodelovalo 1074 posameznikov_ic, od tega 686 (63,9 %) žensk in 387 (36,0 %)
moških; en_a udeleženec_ka (0,1 %) spola ni želel_a opredeliti na binarni le-
stvici. Nadaljnje analize so izvedene zgolj na vzorcu moških in žensk.
Ko smo preverjale normalnost v posameznih merjenjih, so se le nekate-
re spremenljivke izkazale za normalno porazdeljene, in sicer v prvem merje-
nju spremenljivka čuječnost, v drugem merjenju spremenljivka anksioznost,
v tretjem merjenju spremenljivke karakter, anksioznost in čuječnost ter v četr-
tem merjenju spremenljivke pozitivne vrednote, anksioznost, COVID-19 anksi-
oznost in čuječnost. Zato smo pri teh spremenljivkah izvedle t-test za dva ne-
odvisna vzorca, pri vseh ostalih pa smo uporabile neparametrično alternativo,
in sicer Mann-Whitneyjev test. Pri tem bi izpostavile, da je bilo v skupini »nebi-
narno« premajhno število udeleženk_cev, da bi lahko upravičeno izvedle sta-
tistične analize, zato sta v nadaljnje analize vključena samo dva vzorca (moški
in ženske) in ne trije.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
