Page 63 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

ntiteta, medtem ko imajo ženske višja povprečja pri spremenljivkah zaveza-
nost učenju, pozitivne vrednote in socialne spretnosti.

Četrto merjenje

Tabela 24: Povprečja in standardne deviacije glede na spol udeležencev
za razvojne vire v četrtem merjenju

Moški Ženske

M SD M SD

Podpora 3,00 0,59 2,93 0,60

Zunanji viri Opolnomočenje 3,33 0,52 3,34 0,49
Meje in pričakovanja 3,09 0,51 3,04 0,50

Konstruktivna raba časa 2,54 0,63 2,51 0,61

Zavezanost učenju 2,97 0,52 3,00 0,54

Notranji viri Pozitivne vrednote 3,13 0,45 3,17 0,43 63
Socialne spretnosti 3,11 0,64 3,11 0,48

Pozitivna identiteta 2,97 0,77 2,89 0,62

t-test za dva neodvisna vzorca za pozitivne vrednote:
Ugotovile smo, da pri spremenljivki pozitivne vrednote (t(1042) = –1,30; p =
0,193) razlike med spoloma niso statistično pomembne.

2.2 Kazalniki pozitivnega razvoja

Prvo merjenje

Tabela 25: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za kazalnike
pozitivnega razvoja mladih v prvem merjenju

Kompetentnost Moški Ženske
Samozavest M SD M SD
Karakter 3,62 0,65 3,29 0,66
Skrb 3,84 0,82 3,36 0,94
Povezanost 3,74 0,59 3,96 0,51
3,74 0,79 4,21 0,67
3,79 0,65 3,73 0,64

kvantitativni del: analize vprašalnikov