Page 65 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

spremenljivkah kompetentnost (Z = –6,35; p < 0,001), samozavest (Z = –4,63;
p < 0,001) in skrb (Z = –3,84; p < 0,001) so med spoloma razvidne pomembne
razlike. Opazimo lahko, da moški dosegajo višje povprečne vrednosti pri kom-
petentnosti in samozavesti, medtem ko imajo ženske višja povprečja pri spre-
menljivki skrb.

t-test za dva neodvisna vzorca za karakter:
Pri spremenljivki karakter (t(485,042) = –4,22; p < 0,001) smo ugotovile, da so
razlike med spoloma statistično pomembne. Pri tem je iz opisne statistike raz-
vidno, da pri spremenljivki karakter ženske v povprečju dosegajo višje število
točk kot moški.

Četrto merjenje

Tabela 28: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za kazalnike
pozitivnega razvoja mladih v četrtem merjenju

Moški Ženske 65
M SD M SD
Kompetentnost 3,40 0,68 3,35 0,69
Samozavest 3,59 0,91 3,56 0,89
Karakter 3,77 0,62 3,87 0,56
Skrb 3,71 0,83 3,96 0,75
Povezanost 3,64 0,68 3,65 0,68

Po izvedbi neparametričnih testov glede na spol smo ugotovile, da ni statistič-
no pomembnih razlik (vsi p > 0,076) pri spremenljivkah kompetentnost, samo-
zavest in povezanost.

Pri spremenljivkah karakter (Z = –2,54; p = 0,011) in skrb (Z = –4,62; p < 0,001)
so med spoloma razvidne pomembne razlike. Opazimo lahko, da ženske pri
obeh preučevanih spremenljivkah dosegajo višje povprečne vrednosti v pri-
merjavi z moškimi.

kvantitativni del: analize vprašalnikov