Page 593 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 593
Pripadnost
Slika 38: Izris povprečnih vrednosti za pripadnost v štirih točkah merjenja 593
ločeno po letniku
Pri spremenljivki pripadnost se je izkazalo, da med povprečji podatkov v vseh
časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 165,98; p < 0,001),
2. letnika (χ2(3) = 170,91; p < 0,001), 3. letnika (χ2(3) = 123,50; p < 0,001) in 9. razre-
da (χ2(3) = 81,99; p < 0,001) statistično značilne razlike obstajajo.
Parne primerjave za udeležence v 1. letniku, izvedene s pomočjo Wilcoxo-
novega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokaza-
le, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –8,54; p <
0,001), drugim in četrtim (Z = –8,17; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –8,37;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo tretji val, drugi val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,058).
Parne primerjave za udeležence_ke v 2. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –9,07; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –8,91; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –8,78;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo tretji val, drugi val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,019).
Parne primerjave za udeležence_ke v 3. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –7,79; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –7,81; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –7,49;
kontekst prehoda
Slika 38: Izris povprečnih vrednosti za pripadnost v štirih točkah merjenja 593
ločeno po letniku
Pri spremenljivki pripadnost se je izkazalo, da med povprečji podatkov v vseh
časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 165,98; p < 0,001),
2. letnika (χ2(3) = 170,91; p < 0,001), 3. letnika (χ2(3) = 123,50; p < 0,001) in 9. razre-
da (χ2(3) = 81,99; p < 0,001) statistično značilne razlike obstajajo.
Parne primerjave za udeležence v 1. letniku, izvedene s pomočjo Wilcoxo-
novega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokaza-
le, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –8,54; p <
0,001), drugim in četrtim (Z = –8,17; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –8,37;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo tretji val, drugi val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,058).
Parne primerjave za udeležence_ke v 2. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –9,07; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –8,91; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –8,78;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo tretji val, drugi val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,019).
Parne primerjave za udeležence_ke v 3. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –7,79; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –7,81; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –7,49;
kontekst prehoda
