Page 598 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 598
moporočanega izvajanja odnosnega nasilja v drugem valu, pri čemer je porast
najvišja za učence 9. razreda. Udeleženci_ke so v drugem valu merjenja poro-
čali tudi o najvišji stopnji viktimizacije, torej o doživljanju medvrstniškega na-
silja. O najvišji stopnji viktimizacije so poročali dijaki_nje tretjega letnika. Prav
tako so udeleženci_ke v drugem merjenju, torej v času zaprtja šol, poročali o
najvišji stopnji viktimizacije, pri čemer je bila izmed oblik viktimizacije pri vseh
skupinah udeleženk_cev najvišje izražena besedna viktimizacija.
3.4 Drugi pokazatelji psihosocialne dobrobiti udeleženk_cev
Pri vseh skupinah udeleženk_cev je prišlo do upada samoporočane empatične
skrbi, pri čemer je upad najvišji pri učencih_kah devetega razreda. V drugem
valu je prišlo do porasta v zavzemanju perspektive pri dijakih_njah in do upa-
da pri devetošolcih_kah. Prav tako je prišlo v drugem valu do porasta anksio-
znosti. Anksioznost, povezana z epidemijo COVID-19, je tekom šolskega leta
upadala. Prav tako je tekom šolskega leta prišlo do blagega upada v samopo-
ročani pripadnosti šoli, čuječnosti in samoporočanemu prispevanju.
598
3.5 Kontekst prehoda – četrto merjenje
S tretjega na četrto merjenje je pri vseh udeležencih_kah prišlo do prehoda na
višjo stopnjo šolanja, pri čemer je bil ta prehod največji za učence_ke 9. razre-
da, saj so ti prešli tudi na novo izobraževalno raven. To pomeni, da se je zan-
je kontekst šolanja povsem spremenil – spremenil se je vrstniški kontekst, šol-
ski kontekst in pri mnogih tudi širši lokalni kontekst. Dodatno so ti prehodi pri
udeležencih_kah potekali še v širšem družbenem kontekstu razmer zaradi epi-
demije COVID-19. Kljub temu da so bile tako v tretjem kot v četrtem merjenju
šole odprte in so se učenci_ke in dijaki_nje šolali v šoli, so še vedno veljali ne-
kateri ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19, ki so vplivali na so-
cialno in akademsko delovanje učenk_cev in dijakov_inj.
Iz predstavljenih podatkov je razvidno, da so bile spremembe s prejšnjih
na četrto merjenje največje na področju samoporočane anksioznosti, empa-
tične skrbi, pripadnosti šoli in samoporočanega zavzemanja perspektive. Di-
jaki_nje so poročali o višjih stopnjah anksioznosti ter o nižjih stopnjah empa-
tične skrbi, pripadnosti šoli in zmožnosti zavzemanja perspektive v primerjavi
s preteklimi merjenji. Spremembe v drugih merah niso bile tako očitne, so pa
pokazatelji psihosocialne dobrobiti udeleženk_cev večinoma za četrto mer-
jenje manj ugodni kot za prvo merjenje, ki naj bi bilo z vidika umeščenosti v
potek šolskega leta primerljivo.
Te ugotovitve je treba interpretirati v kontekstu širših družbenih razmer,
tj. v luči ukrepov zaradi epidemije COVID-19. Ti ukrepi so namreč izmed vseh
družbenih skupin najmočneje vplivali na različne vidike življenja otrok in mla-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
najvišja za učence 9. razreda. Udeleženci_ke so v drugem valu merjenja poro-
čali tudi o najvišji stopnji viktimizacije, torej o doživljanju medvrstniškega na-
silja. O najvišji stopnji viktimizacije so poročali dijaki_nje tretjega letnika. Prav
tako so udeleženci_ke v drugem merjenju, torej v času zaprtja šol, poročali o
najvišji stopnji viktimizacije, pri čemer je bila izmed oblik viktimizacije pri vseh
skupinah udeleženk_cev najvišje izražena besedna viktimizacija.
3.4 Drugi pokazatelji psihosocialne dobrobiti udeleženk_cev
Pri vseh skupinah udeleženk_cev je prišlo do upada samoporočane empatične
skrbi, pri čemer je upad najvišji pri učencih_kah devetega razreda. V drugem
valu je prišlo do porasta v zavzemanju perspektive pri dijakih_njah in do upa-
da pri devetošolcih_kah. Prav tako je prišlo v drugem valu do porasta anksio-
znosti. Anksioznost, povezana z epidemijo COVID-19, je tekom šolskega leta
upadala. Prav tako je tekom šolskega leta prišlo do blagega upada v samopo-
ročani pripadnosti šoli, čuječnosti in samoporočanemu prispevanju.
598
3.5 Kontekst prehoda – četrto merjenje
S tretjega na četrto merjenje je pri vseh udeležencih_kah prišlo do prehoda na
višjo stopnjo šolanja, pri čemer je bil ta prehod največji za učence_ke 9. razre-
da, saj so ti prešli tudi na novo izobraževalno raven. To pomeni, da se je zan-
je kontekst šolanja povsem spremenil – spremenil se je vrstniški kontekst, šol-
ski kontekst in pri mnogih tudi širši lokalni kontekst. Dodatno so ti prehodi pri
udeležencih_kah potekali še v širšem družbenem kontekstu razmer zaradi epi-
demije COVID-19. Kljub temu da so bile tako v tretjem kot v četrtem merjenju
šole odprte in so se učenci_ke in dijaki_nje šolali v šoli, so še vedno veljali ne-
kateri ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19, ki so vplivali na so-
cialno in akademsko delovanje učenk_cev in dijakov_inj.
Iz predstavljenih podatkov je razvidno, da so bile spremembe s prejšnjih
na četrto merjenje največje na področju samoporočane anksioznosti, empa-
tične skrbi, pripadnosti šoli in samoporočanega zavzemanja perspektive. Di-
jaki_nje so poročali o višjih stopnjah anksioznosti ter o nižjih stopnjah empa-
tične skrbi, pripadnosti šoli in zmožnosti zavzemanja perspektive v primerjavi
s preteklimi merjenji. Spremembe v drugih merah niso bile tako očitne, so pa
pokazatelji psihosocialne dobrobiti udeleženk_cev večinoma za četrto mer-
jenje manj ugodni kot za prvo merjenje, ki naj bi bilo z vidika umeščenosti v
potek šolskega leta primerljivo.
Te ugotovitve je treba interpretirati v kontekstu širših družbenih razmer,
tj. v luči ukrepov zaradi epidemije COVID-19. Ti ukrepi so namreč izmed vseh
družbenih skupin najmočneje vplivali na različne vidike življenja otrok in mla-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
