Page 594 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 594
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo drugi val, tretji val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,087).
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –7,23; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –6,64; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –6,51;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali_e o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo drugi val, tretji val in
nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,350).
9. Čuječnost
594
Slika 39: Izris povprečnih vrednosti za čuječnost v štirih točkah merjenja
ločeno po letniku
Pri spremenljivki čuječnost rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistično
značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 407) = 8,64; p <
0,001), prav tako se je interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov iz-
kazala za statistično značilno (F(9, 1227) = 2,75; p = 0,003).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da se znotraj 3. letnika (F(3, 93)
= 0,97; p = 0,409) meritve anksioznosti v posameznih valovih zbiranja podat-
kov med seboj ne razlikujejo statistično pomembno.
Po drugi strani so znotraj 1. letnika (F(3, 97) = 8,34; p < 0,001) opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in
četrtim valom (p < 0,001), med drugim in četrtim (p < 0,001) ter tretjim in četr-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
jenju poročali o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo drugi val, tretji val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,087).
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –7,23; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –6,64; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –6,51;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali_e o najvišjih rezultatih pripadnosti, sledijo drugi val, tretji val in
nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,350).
9. Čuječnost
594
Slika 39: Izris povprečnih vrednosti za čuječnost v štirih točkah merjenja
ločeno po letniku
Pri spremenljivki čuječnost rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistično
značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 407) = 8,64; p <
0,001), prav tako se je interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov iz-
kazala za statistično značilno (F(9, 1227) = 2,75; p = 0,003).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da se znotraj 3. letnika (F(3, 93)
= 0,97; p = 0,409) meritve anksioznosti v posameznih valovih zbiranja podat-
kov med seboj ne razlikujejo statistično pomembno.
Po drugi strani so znotraj 1. letnika (F(3, 97) = 8,34; p < 0,001) opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in
četrtim valom (p < 0,001), med drugim in četrtim (p < 0,001) ter tretjim in četr-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
