Page 596 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

= 0,006), po drugi strani pa se interakcija med letnikom in valom zbiranja po-
datkov ni izkazala za statistično pomembno (F(9, 1227) = 1,54; p = 0,130).

ANOVA za ponovljene meritve je znotraj 1. letnika (F(3, 97) = 0,08; p =
0,969), 2. letnika (F(3, 116) = 1,35; p = 0,261) ter 3. letnika (F(3, 93) = 0,85; p = 0,471)
pokazala, da razlike med valovi zbiranja podatkov niso statistično značilne.

Po drugi strani lahko s pomočjo Friedmannovega testa potrdimo, da v sku-
pini 9. razreda (χ2(3) = 22,40; p < 0,001) med posameznimi valovi pri prispevan-
ju obstajajo statistično značilne razlike, natančneje med prvim in tretjim (p =
0,006), prvim in četrtim (p < 0,001) ter drugim in četrtim (p = 0,005) valom
zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali_e
o najvišjih rezultatih prispevanja, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta
točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,024).

596

Slika 41: Izris povprečnih vrednosti za prispevanje v štirih točkah merjenja
ločeno po letniku

3.0 Zaključne ugotovitve

V nadaljevanju na osnovi prikazanih statističnih analiz povzemamo ključne
ugotovitve. Pri tem najprej komentiramo trende za vse merjene spremenljivke
za prva tri merjenja, kar omogoča spremljanje kazalnikov psihosocialne dob-
robiti mladostnic_kov tekom šolskega leta, nato pa komentiramo še nekatere
ključne trende za četrto merjenje. Ob tem pri interpretiranju ugotovitev upo-
števamo tudi posebnosti časovnega obdobja, v katerem je bila raziskava izve-
dena (ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19).

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij