Page 597 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 597
3.1 Zunanji in notranji viri 597
Tekom šolskega leta je prišlo do upada v nekaterih zunanjih in notranjih vi-
rih: samoporočane podpore, opolnomočenja, zavezanosti učenju in pozitivnih
vrednot, pri čemer je najbolj strmo upadla zavezanost učenju. Nihanja v social-
nih spretnostih in pozitivni identiteti niso statistično značilna.
3.2 Mere pozitivnega razvoja mladih
Do upada tekom šolskega leta je prišlo tudi v zaznani povezanosti. Če pogle-
damo podatke za posamezne stopnje šolanja, je razvidno, da to velja za vse,
razen za dijake_inje tretjih letnikov, kjer je v drugem valu prišlo do porasta v
samoporočani povezanosti. Pri tem poudarjamo, da prihaja pri vseh, razen pri
dijakih_njah prvega letnika, do največjega upada povezanosti v tretjem mer-
jenju – torej ob koncu šolskega leta, ko so bili učenci_ke in dijaki_nje ponov-
no v šoli. Podobna dinamika – upad tekom šolskega leta pri vseh, razen pri
dijakih_njah prvega letnika – se kaže tudi za spremenljivki karakter in skrb,
pri čemer je za spremenljivko skrb prišlo do dodatnega upada z drugega na
tretje merjenje, ko so bili učenci_ke in dijaki_nje ponovno v šoli. Samoporo-
čana kompetentnost dijakov_inj je bila najnižja v drugem valu merjenja, med-
tem ko je prišlo pri učencih_kah 9. razreda v drugem valu do porasta v zazna-
ni kompetentnosti in nato do upada v tretjem merjenju, tj. ob koncu šolskega
leta. V samoporočani samozavesti se na ravni celotnega vzorca ne kažejo sta-
tistično značilna nihanja, so pa poteki zelo različni glede na stopnjo šolanja
udeleženk_cev: pri učencih_kah devetega razreda podobno kot na področju
kompetentnosti prihaja do porasta v drugem merjenju in nato do upada v
tretjem merjenju. Sklepamo lahko, da je ta trend pri devetošolcih_kah pove-
zan z odsotnostjo preverjanja in ocenjevanja oziroma nasploh povratnih infor-
macij o učnem delovanju v obdobju šolanja na daljavo, pri čemer je bila nato
vrnitev v šole, ki je v veliki meri pomenila tudi pridobivanje ocen, s tega vidi-
ka precej neugodna. Pri dijakih_njah prvega letnika tekom šolskega leta pri-
haja do porasta, pri dijakih_njah drugega letnika pa do upada v samoporoča-
ni samozavesti.
3.3 Nasilje in viktimizacija
Zanimivo je, da so udeleženci_ke o največ nasilnega vedenja poročali v dru-
gem valu merjenja, pri čemer poročajo o višjih stopnjah odnosnega in sple-
tnega nasilja v primerjavi s prvim merjenjem. Če pogledamo podatke po po-
sameznih stopnjah šolanja, vidimo, da je do porasta prišlo pri učencih_kah
devetega razreda, medtem ko so za srednješolce_ke razlike med prvim in dru-
gim merjenjem manjše. O največ izvajanja besednega nasilja so udeleženci_ke
poročali v tretjem valu. Pri vseh udeležencih_kah je prišlo tudi do porasta sa-
kontekst prehoda
Tekom šolskega leta je prišlo do upada v nekaterih zunanjih in notranjih vi-
rih: samoporočane podpore, opolnomočenja, zavezanosti učenju in pozitivnih
vrednot, pri čemer je najbolj strmo upadla zavezanost učenju. Nihanja v social-
nih spretnostih in pozitivni identiteti niso statistično značilna.
3.2 Mere pozitivnega razvoja mladih
Do upada tekom šolskega leta je prišlo tudi v zaznani povezanosti. Če pogle-
damo podatke za posamezne stopnje šolanja, je razvidno, da to velja za vse,
razen za dijake_inje tretjih letnikov, kjer je v drugem valu prišlo do porasta v
samoporočani povezanosti. Pri tem poudarjamo, da prihaja pri vseh, razen pri
dijakih_njah prvega letnika, do največjega upada povezanosti v tretjem mer-
jenju – torej ob koncu šolskega leta, ko so bili učenci_ke in dijaki_nje ponov-
no v šoli. Podobna dinamika – upad tekom šolskega leta pri vseh, razen pri
dijakih_njah prvega letnika – se kaže tudi za spremenljivki karakter in skrb,
pri čemer je za spremenljivko skrb prišlo do dodatnega upada z drugega na
tretje merjenje, ko so bili učenci_ke in dijaki_nje ponovno v šoli. Samoporo-
čana kompetentnost dijakov_inj je bila najnižja v drugem valu merjenja, med-
tem ko je prišlo pri učencih_kah 9. razreda v drugem valu do porasta v zazna-
ni kompetentnosti in nato do upada v tretjem merjenju, tj. ob koncu šolskega
leta. V samoporočani samozavesti se na ravni celotnega vzorca ne kažejo sta-
tistično značilna nihanja, so pa poteki zelo različni glede na stopnjo šolanja
udeleženk_cev: pri učencih_kah devetega razreda podobno kot na področju
kompetentnosti prihaja do porasta v drugem merjenju in nato do upada v
tretjem merjenju. Sklepamo lahko, da je ta trend pri devetošolcih_kah pove-
zan z odsotnostjo preverjanja in ocenjevanja oziroma nasploh povratnih infor-
macij o učnem delovanju v obdobju šolanja na daljavo, pri čemer je bila nato
vrnitev v šole, ki je v veliki meri pomenila tudi pridobivanje ocen, s tega vidi-
ka precej neugodna. Pri dijakih_njah prvega letnika tekom šolskega leta pri-
haja do porasta, pri dijakih_njah drugega letnika pa do upada v samoporoča-
ni samozavesti.
3.3 Nasilje in viktimizacija
Zanimivo je, da so udeleženci_ke o največ nasilnega vedenja poročali v dru-
gem valu merjenja, pri čemer poročajo o višjih stopnjah odnosnega in sple-
tnega nasilja v primerjavi s prvim merjenjem. Če pogledamo podatke po po-
sameznih stopnjah šolanja, vidimo, da je do porasta prišlo pri učencih_kah
devetega razreda, medtem ko so za srednješolce_ke razlike med prvim in dru-
gim merjenjem manjše. O največ izvajanja besednega nasilja so udeleženci_ke
poročali v tretjem valu. Pri vseh udeležencih_kah je prišlo tudi do porasta sa-
kontekst prehoda
