Page 595 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

(p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem 595
merjenju poročali o najvišjih rezultatih čuječnosti, sledijo drugi val, tretji val in
nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p = 1,000).

Podobno je znotraj 2. letnika (F(3, 116) = 3,17; p = 0,027), kjer so opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) niso potrdile (vsi p > 0,045).

Podobno je znotraj 9. razreda (F(3, 95) = 4,03; p = 0,010), kjer se med seboj
statistično značilno razlikujeta tretja in četrta (p = 0,006) točka zbiranja podat-
kov. Pri tem so posameznice_ki v tretjem merjenju poročali o najvišjih rezul-
tatih čuječnosti, sledijo prvi val, drugi val in nazadnje četrta točka zbiranja po-
datkov (vsi ostali p > 0,019).

10. Različnost

Pri spremenljivki različnost rezultati kažejo, da ne obstajajo statistično značil-
ne razlike glede na različne časovne točke merjenja – ni glavnega učinka (F(3,
408) = 1,42; p = 0,238), interakcija se je sicer izkazala za statistično značilno (F(9,
1230) = 2,09; p = 0,028), a je nadalje nismo interpretirali.

Slika 40: Izris povprečnih vrednosti za različnost v štirih točkah merjenja
ločeno po letniku

11. Prispevanje

Pri spremenljivki prispevanje rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistič-
no značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 407) = 4,26; p

kontekst prehoda