Page 577 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

Po drugi strani so parne primerjave (s prilagojeno statistično pomemb-
nostjo p = 0,008) pokazale, da v skupini 3. letnika statistično značilna razlika
obstaja med prvim in drugim (Z = –2,96; p = 0,003) valom zbiranja podatkov;
pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih be-
sednega nasilja, sledijo četrti val, drugi val in nazadnje tretja točka zbiranja po-
datkov (vsi ostali p > 0,025), medtem ko je v skupini 9. razreda razvidno, da sta-
tistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –4,17; p < 0,001) ter
tretjim in četrtim (Z = –4,15; p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri slednjem
so posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih besedne-
ga nasilja, sledijo tretji val, drugi val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov
(vsi ostali p > 0,010).

577

Slika 23: Izris povprečnih vrednosti za besedno nasilje v štirih točkah
merjenja ločeno po letniku

4. Odnosno nasilje

Pri spremenljivki odnosno nasilje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 3,18; p =
0,364), 2. letnika (χ2(3) = 5,81; p = 0,121) in 3. letnika (χ2(3) = 7,67; p = 0,053) statis-
tično značilne razlike ne obstajajo.

Po drugi strani v skupini 9. razreda (χ2(3) = 22,29; p < 0,001) med vsem štiri-
mi časovnimi točkami merjenja obstajajo statistično značilne razlike.

Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –3,22; p

kontekst prehoda