Page 578 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

= 0,001), drugim in četrtim (Z = –3,77; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –4,17;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih odnosnega nasilje, sledijo tretji val, prvi val
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,077).

578

Slika 24: Izris povprečnih vrednosti za odnosno nasilje v štirih točkah
merjenja ločeno po letniku

5. Spletno nasilje

Pri spremenljivki spletno nasilje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 6,12; p =
0,106), 2. letnika (χ2(3) = 3,43; p = 0,330) in 9. razreda (χ2(3) = 3,90; p = 0,273) sta-
tistično značilne razlike ne obstajajo.

Po drugi strani v skupini 3. letnika (χ2(3) = 32,39; p < 0,001) med vsem štirimi
časovnimi točkami merjenja obstajajo statistično značilne razlike.

Parne primerjave za udeležence_ke v 3. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in tretjim (Z = –2,84; p
= 0,005), prvim in četrtim (Z = –4,21; p < 0,001) ter drugim in četrtim (Z = –3,67;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih spletnega nasilja, sledijo drugi val, tretji val
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,019).

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij