Page 579 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 579
Slika 25: Izris povprečnih vrednosti za spletno nasilje v štirih točkah 579
merjenja ločeno po letniku
6. Viktimizacija
Pri spremenljivki viktimizacija se je izkazalo, da med povprečji podatkov v vseh
časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 10,02; p = 0,018),
2. letnika (χ2(3) = 8,01; p = 0,046), 3. letnika (χ2(3) = 22,73; p < 0,001) in 9. razreda
(χ2(3) = 29,27; p < 0,001) statistično značilne razlike obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 1. letniku (vsi p > 0,031) in 2. letniku
(vsi p > 0,016) izvedene s pomočjo Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistič-
no pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statistično značilne razlike med
posameznimi časovnimi točkami zbiranja podatkov ne obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 3. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in tretjim (Z = –3,14; p
= 0,002) ter prvim in četrtim (Z = –3,57; p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri
tem so posameznice_ki v drugem merjenju poročali o najvišjih rezultatih vik-
timizacije, sledijo prvi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja podatkov
(vsi ostali p > 0,053).
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –5,08; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –3,96 p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –3,91;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih viktimizacije, sledijo prvi val, tretji val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,015).
kontekst prehoda
merjenja ločeno po letniku
6. Viktimizacija
Pri spremenljivki viktimizacija se je izkazalo, da med povprečji podatkov v vseh
časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 10,02; p = 0,018),
2. letnika (χ2(3) = 8,01; p = 0,046), 3. letnika (χ2(3) = 22,73; p < 0,001) in 9. razreda
(χ2(3) = 29,27; p < 0,001) statistično značilne razlike obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 1. letniku (vsi p > 0,031) in 2. letniku
(vsi p > 0,016) izvedene s pomočjo Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistič-
no pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statistično značilne razlike med
posameznimi časovnimi točkami zbiranja podatkov ne obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 3. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in tretjim (Z = –3,14; p
= 0,002) ter prvim in četrtim (Z = –3,57; p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri
tem so posameznice_ki v drugem merjenju poročali o najvišjih rezultatih vik-
timizacije, sledijo prvi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja podatkov
(vsi ostali p > 0,053).
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –5,08; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –3,96 p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –3,91;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih viktimizacije, sledijo prvi val, tretji val in na-
zadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,015).
kontekst prehoda
