Page 576 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

2. Telesno nasilje (brez drugega vala)

Pri spremenljivki telesno nasilje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
treh časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(2) = 2,40; p =
0,302), 2. letnika (χ2(2) = 0,96; p = 0,618) in 3. letnika (χ2(2) = 3,33; p = 0,190) statis-
tično značilne razlike ne obstajajo.

Po drugi strani v skupini 9. razreda (χ2(2) = 29,23; p < 0,001) med tremi ča-
sovnimi točkami merjenja obstajajo statistično značilne razlike.

Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,017), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –3,57;
p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –4,22; p < 0,001) valom zbiranja podatkov.
Pri tem so posameznice_ki v tretjem merjenju poročali o najvišjih rezultatih te-
lesnega nasilja, sledita prvi val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi
ostali p > 0,664).

576

Slika 22: Izris povprečnih vrednosti za telesno nasilje v štirih točkah
merjenja ločeno po letniku

3. Besedno nasilje

Pri spremenljivki besedno nasilje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 18,88; p <
0,001), 2. letnika (χ2(3) = 26,96; p < 0,001), 3. letnika χ2(3) = 25,19; p < 0,001) ter 9.
razreda (χ2(3) = 17,17; p = 0,001) statistično značilne razlike obstajajo.

Parne primerjave za udeležence_ke v 1. in 2. letniku, izvedene s pomočjo
Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so
pokazale, da statistično značilne razlike med skupinami ne obstajajo.

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij