Page 575 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

1. Nasilno vedenje

Pri spremenljivki nasilno vedenje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 3,22;
p = 0,359) in 3. letnika (χ2(3) = 5,56; p = 0,135) statistično značilne razlike ne
obstajajo.

575

Slika 21: Izris povprečnih vrednosti za nasilno vedenje v štirih točkah
merjenja ločeno po letniku
Po drugi strani lahko v skupini 2. letnika (χ2(3) = 12,00; p = 0,007) in 9. razre-
da (χ2(3) = 29,18; p < 0,001) med vsemi štirimi časovnimi točkami merjenja opa-
zimo statistično značilne razlike.
Parne primerjave za udeležence_ke v 2. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med drugim in četrtim (Z = –2,94;
p = 0,003) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih nasilnega vedenja, sledijo tretji val, prvi val
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,050).
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –4,71; p
< 0,001), drugim in četrtim (Z = –4,22; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –5,23;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih nasilnega vedenja, sledijo tretji val, prvi val
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,351).

kontekst prehoda