Page 543 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 543
ontekst prehoda 543
V tem poglavju prikazujemo mere opisne statistike za spremenljivke, vključene v
raziskavo, v vseh štirih merjenjih – najprej za vse učence_ke in dijake_inje, nato pa
primerjalno za 9. razred ter 1., 2. in 3. letnik. Te vrednosti so primerjane tudi grafično;
s postopki inferenčne statistike se je preverjala statistična pomembnost razlik med
merami v posameznih točkah merjenja.
V analize, predstavljene v nadaljevanju, so vključeni udeleženci_ke, ki so so-
delovali pri vseh štirih merjenjih. Ker je prišlo med tretjim in četrtim merjenjem
pričakovano do precejšnjega osipa – gre namreč za prehod v višji letnik ali ce-
lo na novo izobraževalno raven (z osnovnošolskega programa v srednješolski
program) – je treba podatke interpretirati z zadržkom. Zelo verjetno je namreč,
da je osip nenaključen (torej da se učenci_ke, ki so sodelovali v četrtem merjenju,
v merjenih značilnostih razlikujejo od učenk_cev, ki v merjenju niso sodelovali),
kar ne zagotavlja več reprezentativnosti vzorca udeležencev četrtega merjenja.
Ob upoštevanju te omejitve predstavlja primerjalna analiza vendarle po-
memben in dragocen vpogled v vidike pozitivnega razvoja in dobrobiti mla-
dostnic_kov na prehodih. Prehodi (npr. iz osnovne v srednjo šolo) predstavljajo
namreč pomemben dejavnik tveganja za različne vidike dobrobiti mladih. Pre-
tekle raziskave (npr. Eccles idr., 1993; Gutman in Midgley, 2000; Wigfield in Eccles,
1994) v obdobjih prehoda kažejo splošen upad učnih dosežkov in prilagoditve-
nega vedenja. Ugotovljeno je bilo, da je ta upad manj pogost in intenziven pri
učencih_kah z nizkim tveganjem (npr. pri tistih z visokim socialno-ekonomskim
statusom) in bolj pogost med učenci_kami z visokim tveganjem (npr. pri tistih
z nizkim socialno-ekonomskim statusom, s statusom migranta) (Castro-Olivo,
2014, Pintrich in Schunk, 2002). Med obdobji prehoda iz ene na drugo raven izo-
V tem poglavju prikazujemo mere opisne statistike za spremenljivke, vključene v
raziskavo, v vseh štirih merjenjih – najprej za vse učence_ke in dijake_inje, nato pa
primerjalno za 9. razred ter 1., 2. in 3. letnik. Te vrednosti so primerjane tudi grafično;
s postopki inferenčne statistike se je preverjala statistična pomembnost razlik med
merami v posameznih točkah merjenja.
V analize, predstavljene v nadaljevanju, so vključeni udeleženci_ke, ki so so-
delovali pri vseh štirih merjenjih. Ker je prišlo med tretjim in četrtim merjenjem
pričakovano do precejšnjega osipa – gre namreč za prehod v višji letnik ali ce-
lo na novo izobraževalno raven (z osnovnošolskega programa v srednješolski
program) – je treba podatke interpretirati z zadržkom. Zelo verjetno je namreč,
da je osip nenaključen (torej da se učenci_ke, ki so sodelovali v četrtem merjenju,
v merjenih značilnostih razlikujejo od učenk_cev, ki v merjenju niso sodelovali),
kar ne zagotavlja več reprezentativnosti vzorca udeležencev četrtega merjenja.
Ob upoštevanju te omejitve predstavlja primerjalna analiza vendarle po-
memben in dragocen vpogled v vidike pozitivnega razvoja in dobrobiti mla-
dostnic_kov na prehodih. Prehodi (npr. iz osnovne v srednjo šolo) predstavljajo
namreč pomemben dejavnik tveganja za različne vidike dobrobiti mladih. Pre-
tekle raziskave (npr. Eccles idr., 1993; Gutman in Midgley, 2000; Wigfield in Eccles,
1994) v obdobjih prehoda kažejo splošen upad učnih dosežkov in prilagoditve-
nega vedenja. Ugotovljeno je bilo, da je ta upad manj pogost in intenziven pri
učencih_kah z nizkim tveganjem (npr. pri tistih z visokim socialno-ekonomskim
statusom) in bolj pogost med učenci_kami z visokim tveganjem (npr. pri tistih
z nizkim socialno-ekonomskim statusom, s statusom migranta) (Castro-Olivo,
2014, Pintrich in Schunk, 2002). Med obdobji prehoda iz ene na drugo raven izo-
