Page 518 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 518
6.0 Ugotovitve
Namen intervencije PYD-SI-MODEL v raziskovalnem projektu Pozitivni razvoj
mladih: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij je bil preveriti, ali imajo kon-
tekstualizirane delavnice, ki ciljajo na spodbujanje pozitivnega razvoja mladih,
pozitiven učinek na zvišanje kazalnikov pozitivnega razvoja mladih. Zaradi
kontekstualizacije delavnic so bile intervencijske skupine obravnavane posa-
mezno, pri čemer sta bili dve intervencijski skupini primerjani tudi s kontrol-
nima skupinama, ki so ju sestavljali dijaki_nje drugega oddelka iste generaci-
je iz iste srednje šole.
Rezultati primerjave obeh merjenj pred in po intervenciji znotraj posa-
meznice_ka so pokazali, da se je dijakom_injam gimnazij tekom intervencije
povišala stopnja povezanosti, medtem ko drugih razlik v času ni bilo. Pri dija-
kih_njah srednjega strokovnega izobraževanja ter dijakih_njah srednjega po-
klicnega izobraževanja je prišlo do statistično značilnega upada v samozavesti
po izvedeni intervenciji, drugih razlik v času pa ni bilo. Pri dijakih_njah nižjega
poklicnega izobraževanja ni bilo razlik v času. Rezultati teh primerjav znotraj
518 posameznika v času tako kažejo zelo raznovrstno sliko, saj je prišlo do zvišanja
ciljnega kazalnika v eni izmed vključenih intervencijskih skupin ter do znižanja
ciljnega kazalnika pri dveh intervencijskih skupinah. Spodbudno je, da so se
dijaki_nje gimnazij čutili bolj povezane s sošolci_kami, starši, učitelji_cami in
skupnostjo po izvedeni intervenciji, kar je bil tudi eden izmed ciljev interven-
cije. Pri dijakih_njah srednjega strokovnega izobraževanja ter dijakih SPI se je
sicer znižala samozavest, kar lahko kaže na višje samozavedanje ali sovpada z
nadaljevanjem šolskega leta.
Primerjava intervencijskih in kontrolnih skupin pri gimnazijah in srednje-
mu poklicnemu izobraževanju kaže na to, da se je pri dijakih_njah v interven-
cijski skupini v obeh programih zvišala stopnja povezanosti oziroma je ostala
enaka, medtem ko se je v kontrolnih skupinah ta znižala. Pri gimnazijah je bilo
ugotovljeno tudi, da se je stopnja kompetentnosti zvišala pri kontrolni skupini,
medtem ko je pri intervencijski skupini ostala enaka kot pred izvedeno inter-
vencijo. Tako znotraj posameznice_ka v času kot v primerjavi s kontrolno sku-
pino se je tako pri intervencijskih skupinah gimnazij in srednjega strokovnega
izobraževanja zvišala povezanost, kar je eden izmed najpomembnejših izidov
intervencije. Pri tem je treba poudariti, da so bile vse delavnice znotraj inter-
vencije za gimnazije, srednje strokovno izobraževanje in srednje poklicno izo-
braževanje izvedene v spletni obliki po dalj časa trajajočem šolanju od doma,
pri čemer so dijaki_nje poudarjali, da niti ne poznajo imen vseh svojih sošol-
cev_k ter da so med sabo povezani v manjši meri.
Znotraj intervencijske skupine sta bila med sabo primerjana moški in
ženski spol v vseh merjenih kazalnikih in interakcija med časom ter spolom.
Znotraj posameznih intervencijskih skupin je prišlo do različnih sprememb. Pri
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
Namen intervencije PYD-SI-MODEL v raziskovalnem projektu Pozitivni razvoj
mladih: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij je bil preveriti, ali imajo kon-
tekstualizirane delavnice, ki ciljajo na spodbujanje pozitivnega razvoja mladih,
pozitiven učinek na zvišanje kazalnikov pozitivnega razvoja mladih. Zaradi
kontekstualizacije delavnic so bile intervencijske skupine obravnavane posa-
mezno, pri čemer sta bili dve intervencijski skupini primerjani tudi s kontrol-
nima skupinama, ki so ju sestavljali dijaki_nje drugega oddelka iste generaci-
je iz iste srednje šole.
Rezultati primerjave obeh merjenj pred in po intervenciji znotraj posa-
meznice_ka so pokazali, da se je dijakom_injam gimnazij tekom intervencije
povišala stopnja povezanosti, medtem ko drugih razlik v času ni bilo. Pri dija-
kih_njah srednjega strokovnega izobraževanja ter dijakih_njah srednjega po-
klicnega izobraževanja je prišlo do statistično značilnega upada v samozavesti
po izvedeni intervenciji, drugih razlik v času pa ni bilo. Pri dijakih_njah nižjega
poklicnega izobraževanja ni bilo razlik v času. Rezultati teh primerjav znotraj
518 posameznika v času tako kažejo zelo raznovrstno sliko, saj je prišlo do zvišanja
ciljnega kazalnika v eni izmed vključenih intervencijskih skupin ter do znižanja
ciljnega kazalnika pri dveh intervencijskih skupinah. Spodbudno je, da so se
dijaki_nje gimnazij čutili bolj povezane s sošolci_kami, starši, učitelji_cami in
skupnostjo po izvedeni intervenciji, kar je bil tudi eden izmed ciljev interven-
cije. Pri dijakih_njah srednjega strokovnega izobraževanja ter dijakih SPI se je
sicer znižala samozavest, kar lahko kaže na višje samozavedanje ali sovpada z
nadaljevanjem šolskega leta.
Primerjava intervencijskih in kontrolnih skupin pri gimnazijah in srednje-
mu poklicnemu izobraževanju kaže na to, da se je pri dijakih_njah v interven-
cijski skupini v obeh programih zvišala stopnja povezanosti oziroma je ostala
enaka, medtem ko se je v kontrolnih skupinah ta znižala. Pri gimnazijah je bilo
ugotovljeno tudi, da se je stopnja kompetentnosti zvišala pri kontrolni skupini,
medtem ko je pri intervencijski skupini ostala enaka kot pred izvedeno inter-
vencijo. Tako znotraj posameznice_ka v času kot v primerjavi s kontrolno sku-
pino se je tako pri intervencijskih skupinah gimnazij in srednjega strokovnega
izobraževanja zvišala povezanost, kar je eden izmed najpomembnejših izidov
intervencije. Pri tem je treba poudariti, da so bile vse delavnice znotraj inter-
vencije za gimnazije, srednje strokovno izobraževanje in srednje poklicno izo-
braževanje izvedene v spletni obliki po dalj časa trajajočem šolanju od doma,
pri čemer so dijaki_nje poudarjali, da niti ne poznajo imen vseh svojih sošol-
cev_k ter da so med sabo povezani v manjši meri.
Znotraj intervencijske skupine sta bila med sabo primerjana moški in
ženski spol v vseh merjenih kazalnikih in interakcija med časom ter spolom.
Znotraj posameznih intervencijskih skupin je prišlo do različnih sprememb. Pri
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
