Page 519 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 519
akih_njah srednjega strokovnega izobraževanja se je pokazalo, da so fan- 519
tje poročali o podobni ravni kompetentnosti po intervenciji, dekletom pa se je
ta znižala. Pri dijakih_njah nižjega poklicnega izobraževanja pa je pri dekletih
kompetentnost ostala na podobni ravni, pri fantih se je znižala, medtem ko se
je povezanost pri dekletih zvišala, pri fantih pa znižala.
7.0 Prednosti in pomanjkljivosti
Intervencija je imela številne pomanjkljivosti. Najprej je bilo zaradi pričetka šo-
lanja na daljavo zbranih veliko manj soglasij, kot je bilo pričakovano. Nadalje
dijaki_nje bodisi zaradi tehničnih težav (merjenja so bila izvedena večinoma
preko spletnih vprašalnikov) bodisi zaradi osebnih preferenc ali pomanjkanja
motivacije za sodelovanje niso izpolnili vprašalnikov, na kar kaže upad udele-
ženk_cev pri merjenjih. Zaradi šolanja na domu so bile vse delavnice za gim-
nazije, srednjega strokovnega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraže-
vanja izvedene v spletni obliki, kar je otežilo sodelovanje dijakov_inj, omejilo
interakcijo med vsemi deležniki_cami ter zmanjšalo raven podpornih odno-
sov, ki bi bili lažje vzpostavljeni v živo. Dvakrat se je tudi primerilo, da so bili di-
jaki_nje v šoli v istem prostoru, izvajalki pa sta delavnici vodili na daljavo, saj so
se med izvajanjem delavnic pravila spremenila in so se dijaki_nje delno šola-
li v šoli, delno od doma. Pojavila se je tudi diskrepanca med rezultati fokusnih
skupin in rezultati vprašalnikov, kar je otežilo kontekstualizacijo intervencije.
Na rezultate je prav tako lahko vplivalo ogromno drugih dejavnikov – spre-
membe na ravni posameznice_ka, razreda, šole in skupnosti. Prednosti izve-
dene intervencije so predvsem v tem, da sta izvajalki poskusili kontekstualizi-
rati intervencijo in jo čim bolj prilagoditi posameznemu oddelku. Prav tako se
je pokazalo, da se tovrstne intervencije lahko izvedejo tudi v spletni, prilago-
jeni obliki. Dijaki_nje so po koncu delavnic poudarili, da jim je bilo všeč, da so
se med sabo bolje spoznali in povezali, da so se veliko pogovarjali in da so bi-
le obravnavane pomembne teme, o katerih drugače v šoli sploh ne bi govorili.
8.0 Predlogi za pedagoško prakso
Situacija, v kateri so bile izvedene intervencije v posameznih oddelkih, je bila
zelo specifična (tj. epidemija COVID-19), kar je vplivalo na izvedbo delavnic, ki
so bile zaradi tega tudi bolj strukturirane, kot bi bilo pri tovrstnih delavnicah
priporočljivo (Bonell idr., 2016; Tolan, 2014). Kljub temu se je skozi evalvacijo de-
lavnic izkazalo, da se dijaki_nje o tovrstnih temah želijo pogovarjati, vendar v
šoli nimajo možnosti, da bi o tem sploh govorili. Tovrstno zasnovane delavnice
bi torej bilo smiselno uvesti tudi v šolski kurikulum, morda predvsem na pre-
hodu v srednjo šolo, ko se pri mladostnikih_cah dogajajo največje spremembe
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
tje poročali o podobni ravni kompetentnosti po intervenciji, dekletom pa se je
ta znižala. Pri dijakih_njah nižjega poklicnega izobraževanja pa je pri dekletih
kompetentnost ostala na podobni ravni, pri fantih se je znižala, medtem ko se
je povezanost pri dekletih zvišala, pri fantih pa znižala.
7.0 Prednosti in pomanjkljivosti
Intervencija je imela številne pomanjkljivosti. Najprej je bilo zaradi pričetka šo-
lanja na daljavo zbranih veliko manj soglasij, kot je bilo pričakovano. Nadalje
dijaki_nje bodisi zaradi tehničnih težav (merjenja so bila izvedena večinoma
preko spletnih vprašalnikov) bodisi zaradi osebnih preferenc ali pomanjkanja
motivacije za sodelovanje niso izpolnili vprašalnikov, na kar kaže upad udele-
ženk_cev pri merjenjih. Zaradi šolanja na domu so bile vse delavnice za gim-
nazije, srednjega strokovnega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraže-
vanja izvedene v spletni obliki, kar je otežilo sodelovanje dijakov_inj, omejilo
interakcijo med vsemi deležniki_cami ter zmanjšalo raven podpornih odno-
sov, ki bi bili lažje vzpostavljeni v živo. Dvakrat se je tudi primerilo, da so bili di-
jaki_nje v šoli v istem prostoru, izvajalki pa sta delavnici vodili na daljavo, saj so
se med izvajanjem delavnic pravila spremenila in so se dijaki_nje delno šola-
li v šoli, delno od doma. Pojavila se je tudi diskrepanca med rezultati fokusnih
skupin in rezultati vprašalnikov, kar je otežilo kontekstualizacijo intervencije.
Na rezultate je prav tako lahko vplivalo ogromno drugih dejavnikov – spre-
membe na ravni posameznice_ka, razreda, šole in skupnosti. Prednosti izve-
dene intervencije so predvsem v tem, da sta izvajalki poskusili kontekstualizi-
rati intervencijo in jo čim bolj prilagoditi posameznemu oddelku. Prav tako se
je pokazalo, da se tovrstne intervencije lahko izvedejo tudi v spletni, prilago-
jeni obliki. Dijaki_nje so po koncu delavnic poudarili, da jim je bilo všeč, da so
se med sabo bolje spoznali in povezali, da so se veliko pogovarjali in da so bi-
le obravnavane pomembne teme, o katerih drugače v šoli sploh ne bi govorili.
8.0 Predlogi za pedagoško prakso
Situacija, v kateri so bile izvedene intervencije v posameznih oddelkih, je bila
zelo specifična (tj. epidemija COVID-19), kar je vplivalo na izvedbo delavnic, ki
so bile zaradi tega tudi bolj strukturirane, kot bi bilo pri tovrstnih delavnicah
priporočljivo (Bonell idr., 2016; Tolan, 2014). Kljub temu se je skozi evalvacijo de-
lavnic izkazalo, da se dijaki_nje o tovrstnih temah želijo pogovarjati, vendar v
šoli nimajo možnosti, da bi o tem sploh govorili. Tovrstno zasnovane delavnice
bi torej bilo smiselno uvesti tudi v šolski kurikulum, morda predvsem na pre-
hodu v srednjo šolo, ko se pri mladostnikih_cah dogajajo največje spremembe
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
