Page 450 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 450
− karakter (posedovanje etičnih standardov vedenja, ki so skladni z
družbenimi in kulturnimi normami);
− skrb (empatija in sočustvovanje);
− kompetentnost (pozitivno mnenje o svojih dejanjih na specifičnih
področjih).
− zunanji konteksti:
− šolska klima (definicije podkategorij šolske klime so povzete po
NSCC (2020)):
− medosebni odnosi (odnosi med dijaki_njami, dijaki_njami in uči-
telji_cami, dijaki_njami in vodstvom);
− zaposleni (odnosi med učitelji_cami, učitelji_cami in vodstvom);
− varnost (pravila in norme, občutek fizične in čustveno-socialne
varnosti);
− poučevanje in učenje (podpora učenju, socialne in državljanske
kompetence);
− institucionalno okolje (povezanost, šolska zgradba, socialna
vključenost);
450 − socialna omrežja (varna raba socialnih omrežij);
− večjezičnost:
− raba jezikov: učni/drugi jeziki (formalna, neformalna komunikaci-
ja v šoli);
− vključevanje jezikov v poučevanje;
− odnos do jezikov (ozaveščenost o večjezičnosti);
− jezikovni profili dijakinj_ov priseljenk_cev (jezikovno ozadje:
samoocena, pogostost rabe jezika, preklapljanje; jezik in čustva,
jezikovna anksioznost, odziv okolja: vrstniški odnosi, odnos
profesoric_jev);
− večkulturnost.
Vse tri raziskovalke smo v prvi fazi zaradi zagotavljanja objektivnosti raz-
iskovanja prebrale transkripte fokusnih skupin v celoti in se hkrati osredoto-
čile na dele, v katerih se je vsebina nanašala tako na pet kazalnikov pozitiv-
nega razvoja mladih kot na zunanje kontekste pozitivnega razvoja mladih. V
drugi fazi smo označene dele transkriptov kategorizirale v vnaprej definira-
ne teme in (pod)kategorije. Po zaključeni drugi fazi smo skupaj uskladile po-
samezne kode in kategorije pri vnosih. V zadnji fazi smo ugotovitve analize
postavile v model pozitivnega razvoja mladih znotraj konteksta slovenskega
izobraževalnega prostora.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
družbenimi in kulturnimi normami);
− skrb (empatija in sočustvovanje);
− kompetentnost (pozitivno mnenje o svojih dejanjih na specifičnih
področjih).
− zunanji konteksti:
− šolska klima (definicije podkategorij šolske klime so povzete po
NSCC (2020)):
− medosebni odnosi (odnosi med dijaki_njami, dijaki_njami in uči-
telji_cami, dijaki_njami in vodstvom);
− zaposleni (odnosi med učitelji_cami, učitelji_cami in vodstvom);
− varnost (pravila in norme, občutek fizične in čustveno-socialne
varnosti);
− poučevanje in učenje (podpora učenju, socialne in državljanske
kompetence);
− institucionalno okolje (povezanost, šolska zgradba, socialna
vključenost);
450 − socialna omrežja (varna raba socialnih omrežij);
− večjezičnost:
− raba jezikov: učni/drugi jeziki (formalna, neformalna komunikaci-
ja v šoli);
− vključevanje jezikov v poučevanje;
− odnos do jezikov (ozaveščenost o večjezičnosti);
− jezikovni profili dijakinj_ov priseljenk_cev (jezikovno ozadje:
samoocena, pogostost rabe jezika, preklapljanje; jezik in čustva,
jezikovna anksioznost, odziv okolja: vrstniški odnosi, odnos
profesoric_jev);
− večkulturnost.
Vse tri raziskovalke smo v prvi fazi zaradi zagotavljanja objektivnosti raz-
iskovanja prebrale transkripte fokusnih skupin v celoti in se hkrati osredoto-
čile na dele, v katerih se je vsebina nanašala tako na pet kazalnikov pozitiv-
nega razvoja mladih kot na zunanje kontekste pozitivnega razvoja mladih. V
drugi fazi smo označene dele transkriptov kategorizirale v vnaprej definira-
ne teme in (pod)kategorije. Po zaključeni drugi fazi smo skupaj uskladile po-
samezne kode in kategorije pri vnosih. V zadnji fazi smo ugotovitve analize
postavile v model pozitivnega razvoja mladih znotraj konteksta slovenskega
izobraževalnega prostora.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
