Page 452 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 452
zato, ker smo na srednji šoli zaradi podobnih interesov, prej smo bili v OŠ iz vseh
strani.« (BV031A11) in »Vsi bi radi nekega dne imeli top poklic, za katerega se zdaj
učimo.« (O3, DV01).
Sodelujoči_e dijaki_nje ocenjujejo, da svojim učiteljem_icam lahko zau-
pajo, poleg tega tudi zaznavajo, da jim le-ti pomagajo.
Čeprav so bili sodelujoči_e dijaki_nje v šoli fizično prisotni le krajši čas,
odnose z dijaki_njami drugih razredov označujejo za omejene zaradi epide-
mije, a kljub temu pozitivne: »Jaz poznam prijatelje iz drugega izobraževalne
ga programa. Spoznali smo se na športnem dnevu. Ampak zdaj, ko smo bili na
šoli, smo bili v svojem mehurčku po razredih. Tudi na hodnikih se nismo smeli
družiti. Bi jih pa rad bolj spoznal.« (CVO3T1A03).
Sodelujoči_e učitelji_ce sicer pozitivno zaznavajo povezanost sodelujo-
čih razredov. Nepovezanost razredov pa izpostavljajo v smislu vzpostavljenih
podskupin (po spolu, glede na osnovno šolo, iz katere prihajajo, v enem pri-
meru pa tudi glede na jezik).
»Dijaki so se v primerjavi s prejšnjimi generacijami hitro povezali. Mogo
452 če je bilo dlje časa zaznati grupiranje glede na to, iz katere osnovne šole
so prišli.« (U1, BV03)
»Oblikovale so se skupine predvsem po spolu. Punce skupaj tvorijo eno
skupino in fantje eno.« (U4, EV01)
»Dokler smo bili v razredu, sem zaznavala dve skupini – glede na jezik.
Moramo se zavedati, da če je v razredu 14 dijakov, je recimo polovica al
bansko govorečih. Prijetni so vsi, albansko in slovensko govoreči, a se gle
de jezika že nekako družijo med sabo. Tisti Albanci zase, Slovenci zase. Pa
seveda tudi po spolu, kar je povedala že razredničarka.« (U3, EV01)
Na eni od šol učitelji_ce izpostavljajo ločenost razreda glede na izobra-
ževalno smer. Gre za sistemsko ločnico, učitelji_ce pa združevanje različnih
smeri ocenjujejo kot oteževalni dejavnik povezanosti dijakov v razredu.
»Torej vsi razredi, ki so združeni, kakršnikoli poklici, to ni v redu. In to se tu
di čuti, otroci niso med seboj povezani, tudi sedijo vsak na svojem delu ra
zreda, se ne družijo, sploh niti ne poskušajo. Mislim, da smo tudi mi – no,
ne mi – ampak organizatorji dejavnosti na šoli delno prispevali k temu,
ker, ko imajo dejavnosti, ki niso pouk, jih delijo. Ne grejo skupaj na športni
dan, potem imajo kakšne druge dejavnosti, razred ni skupaj in ne funkci
onira kot skupina. To čutimo tisti učitelji, ki učimo oba dela in ki jih imamo
veliko noter.« (U5, DV01)
Vendar pa učitelji_ce pri tem kljub temu izpostavljajo, da: »/.../ čisto čis
to nepovezani pa tudi niso. /.../ Nekako si med sabo le pomagajo, je pa res, da so
v razredu nekako v dveh skupinah načeloma. Ni pa, da bi bili kakorkoli skregani
med sabo.« (U1, DV01).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
strani.« (BV031A11) in »Vsi bi radi nekega dne imeli top poklic, za katerega se zdaj
učimo.« (O3, DV01).
Sodelujoči_e dijaki_nje ocenjujejo, da svojim učiteljem_icam lahko zau-
pajo, poleg tega tudi zaznavajo, da jim le-ti pomagajo.
Čeprav so bili sodelujoči_e dijaki_nje v šoli fizično prisotni le krajši čas,
odnose z dijaki_njami drugih razredov označujejo za omejene zaradi epide-
mije, a kljub temu pozitivne: »Jaz poznam prijatelje iz drugega izobraževalne
ga programa. Spoznali smo se na športnem dnevu. Ampak zdaj, ko smo bili na
šoli, smo bili v svojem mehurčku po razredih. Tudi na hodnikih se nismo smeli
družiti. Bi jih pa rad bolj spoznal.« (CVO3T1A03).
Sodelujoči_e učitelji_ce sicer pozitivno zaznavajo povezanost sodelujo-
čih razredov. Nepovezanost razredov pa izpostavljajo v smislu vzpostavljenih
podskupin (po spolu, glede na osnovno šolo, iz katere prihajajo, v enem pri-
meru pa tudi glede na jezik).
»Dijaki so se v primerjavi s prejšnjimi generacijami hitro povezali. Mogo
452 če je bilo dlje časa zaznati grupiranje glede na to, iz katere osnovne šole
so prišli.« (U1, BV03)
»Oblikovale so se skupine predvsem po spolu. Punce skupaj tvorijo eno
skupino in fantje eno.« (U4, EV01)
»Dokler smo bili v razredu, sem zaznavala dve skupini – glede na jezik.
Moramo se zavedati, da če je v razredu 14 dijakov, je recimo polovica al
bansko govorečih. Prijetni so vsi, albansko in slovensko govoreči, a se gle
de jezika že nekako družijo med sabo. Tisti Albanci zase, Slovenci zase. Pa
seveda tudi po spolu, kar je povedala že razredničarka.« (U3, EV01)
Na eni od šol učitelji_ce izpostavljajo ločenost razreda glede na izobra-
ževalno smer. Gre za sistemsko ločnico, učitelji_ce pa združevanje različnih
smeri ocenjujejo kot oteževalni dejavnik povezanosti dijakov v razredu.
»Torej vsi razredi, ki so združeni, kakršnikoli poklici, to ni v redu. In to se tu
di čuti, otroci niso med seboj povezani, tudi sedijo vsak na svojem delu ra
zreda, se ne družijo, sploh niti ne poskušajo. Mislim, da smo tudi mi – no,
ne mi – ampak organizatorji dejavnosti na šoli delno prispevali k temu,
ker, ko imajo dejavnosti, ki niso pouk, jih delijo. Ne grejo skupaj na športni
dan, potem imajo kakšne druge dejavnosti, razred ni skupaj in ne funkci
onira kot skupina. To čutimo tisti učitelji, ki učimo oba dela in ki jih imamo
veliko noter.« (U5, DV01)
Vendar pa učitelji_ce pri tem kljub temu izpostavljajo, da: »/.../ čisto čis
to nepovezani pa tudi niso. /.../ Nekako si med sabo le pomagajo, je pa res, da so
v razredu nekako v dveh skupinah načeloma. Ni pa, da bi bili kakorkoli skregani
med sabo.« (U1, DV01).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
