Page 451 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 451
2.0 Rezultati1 451
2.1 Kazalniki pozitivnega razvoja mladih (5C)
2.1.1 Povezanost
Povezanost svojega razreda so sodelujoči dijaki_nje na lestvici od 1–5 ocenili
blizu 4, so pa bile med vključenimi dijaki_njami glede na šolo manjše razlike,
saj so se povprečne ocene gibale med 3,5 in 4,3.
V splošnem dijaki_nje zelo pogosto govorijo o povezanosti in ocenjuje-
jo, da so v svojem razredu med sabo povezani: »Odlično smo povezani glede
na to, da smo kratek čas skupaj.« (BV031A15), »Mislim, da smo se kar hitro pove
zali.« (CV03O1A06) in »Mislim, da se drugi še kar dobro počutijo. /.../ V tem razre
du, v katerem smo, nam je v redu.« (A, Nas, EV01).
Na nekaterih šolah dijaki_nje zaznavajo tudi druženje po skupinah. Ta-
ko pravijo: »Vsi se dobro razumemo, ampak sicer se družimo po skupinah.«
(BV031A23), »Po skupinah se družimo. Nekatere punce se tudi s fanti družijo, am
pak tudi po spolu.« (CV03T1A01) in »Punce se bolj razumemo kot fantje. Družimo
se ločeno.« (Nas, EV01).
Podobno tudi pri pozitivnih lastnostih svojega razreda izpostavljajo rav-
no povezanost, vendar pa dijaki_nje (tudi tisti_e, ki povezanost izpostavlja-
jo kot dobro lastnost razreda) še večjo povezanost izpostavljajo tudi med
lastnostmi razreda, ki bi jih želeli izboljšati, predvsem v smislu večje pove-
zanosti celotnega razreda (ne le podskupin), druženja s sošolci_kami po po-
uku ter spoznavanja drugih dijakov_inj na šoli. Dijaki_nje si želijo, »da bi se
dobesedno povezali, pogovarjali med sabo o osebnih stvareh, ne samo tako«
(BV031A11), »da bi šli večkrat kam skupaj, na pijačo« (BV031A23), »da bi v družbo
vklopili tiste, s katerimi se družimo manj. Da bi se manj družili po skupinah in več
vsi skupaj« (BV031A23), »da bi bolj stali skupaj, ne samo takrat, ko je treba, da bi
se več družili« (Nas, EV01) in »da ne bi bilo več skupin, da bi se družili kot razred.
Da bi imeli več skupnih izletov, ekskurzij tudi z drugimi razredi. Tako da bi se dru
žili.« (CV03O1C03). Kot je razvidno iz zadnje izjave, športne dneve označujejo
kot aktivnost, s katero bi se lahko še bolj povezali. To potrjujejo tudi odgovo-
ri dijakov_inj na vprašanje, kako bi se lahko še bolj povezali, kjer npr. odgo-
varjajo: »S skupnimi interesi. Na primer s športom, igricami, s tistim, kar je dobre
ga v šoli.« (BV031A14).
Sodelujoči_e dijaki_nje povezanost pogosto povezujejo z medsebojno
pomočjo: »Ta povezanost, če npr. nekdo kaj rabi, mu drugi pomaga.« (BV021A23).
Na dveh sodelujočih šolah dijaki_nje povezanost vežejo na iste intere-
se, ki jih imajo s sošolci_kami in posledično izpostavljajo višjo povezanost v
srednji šoli, kot so jo čutili v osnovni šoli: »Mislim, da smo precej povezan ra
zred, v primerjavi z ostalimi in OŠ. Če želimo, kaj povedati, vprašati. /.../ Najbrž
1 Nekateri odgovori se zaradi povezanosti tematik pojavljajo v okviru več kategorij.
kvalitativni del raziskave: analize in ugotovitve fokusnih skupin
2.1 Kazalniki pozitivnega razvoja mladih (5C)
2.1.1 Povezanost
Povezanost svojega razreda so sodelujoči dijaki_nje na lestvici od 1–5 ocenili
blizu 4, so pa bile med vključenimi dijaki_njami glede na šolo manjše razlike,
saj so se povprečne ocene gibale med 3,5 in 4,3.
V splošnem dijaki_nje zelo pogosto govorijo o povezanosti in ocenjuje-
jo, da so v svojem razredu med sabo povezani: »Odlično smo povezani glede
na to, da smo kratek čas skupaj.« (BV031A15), »Mislim, da smo se kar hitro pove
zali.« (CV03O1A06) in »Mislim, da se drugi še kar dobro počutijo. /.../ V tem razre
du, v katerem smo, nam je v redu.« (A, Nas, EV01).
Na nekaterih šolah dijaki_nje zaznavajo tudi druženje po skupinah. Ta-
ko pravijo: »Vsi se dobro razumemo, ampak sicer se družimo po skupinah.«
(BV031A23), »Po skupinah se družimo. Nekatere punce se tudi s fanti družijo, am
pak tudi po spolu.« (CV03T1A01) in »Punce se bolj razumemo kot fantje. Družimo
se ločeno.« (Nas, EV01).
Podobno tudi pri pozitivnih lastnostih svojega razreda izpostavljajo rav-
no povezanost, vendar pa dijaki_nje (tudi tisti_e, ki povezanost izpostavlja-
jo kot dobro lastnost razreda) še večjo povezanost izpostavljajo tudi med
lastnostmi razreda, ki bi jih želeli izboljšati, predvsem v smislu večje pove-
zanosti celotnega razreda (ne le podskupin), druženja s sošolci_kami po po-
uku ter spoznavanja drugih dijakov_inj na šoli. Dijaki_nje si želijo, »da bi se
dobesedno povezali, pogovarjali med sabo o osebnih stvareh, ne samo tako«
(BV031A11), »da bi šli večkrat kam skupaj, na pijačo« (BV031A23), »da bi v družbo
vklopili tiste, s katerimi se družimo manj. Da bi se manj družili po skupinah in več
vsi skupaj« (BV031A23), »da bi bolj stali skupaj, ne samo takrat, ko je treba, da bi
se več družili« (Nas, EV01) in »da ne bi bilo več skupin, da bi se družili kot razred.
Da bi imeli več skupnih izletov, ekskurzij tudi z drugimi razredi. Tako da bi se dru
žili.« (CV03O1C03). Kot je razvidno iz zadnje izjave, športne dneve označujejo
kot aktivnost, s katero bi se lahko še bolj povezali. To potrjujejo tudi odgovo-
ri dijakov_inj na vprašanje, kako bi se lahko še bolj povezali, kjer npr. odgo-
varjajo: »S skupnimi interesi. Na primer s športom, igricami, s tistim, kar je dobre
ga v šoli.« (BV031A14).
Sodelujoči_e dijaki_nje povezanost pogosto povezujejo z medsebojno
pomočjo: »Ta povezanost, če npr. nekdo kaj rabi, mu drugi pomaga.« (BV021A23).
Na dveh sodelujočih šolah dijaki_nje povezanost vežejo na iste intere-
se, ki jih imajo s sošolci_kami in posledično izpostavljajo višjo povezanost v
srednji šoli, kot so jo čutili v osnovni šoli: »Mislim, da smo precej povezan ra
zred, v primerjavi z ostalimi in OŠ. Če želimo, kaj povedati, vprašati. /.../ Najbrž
1 Nekateri odgovori se zaradi povezanosti tematik pojavljajo v okviru več kategorij.
kvalitativni del raziskave: analize in ugotovitve fokusnih skupin
