Page 454 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 454
2.1.2 Samozavest
Sodelujoči_e dijaki_nje v splošnem samozavest svojega razreda ocenjujejo ze-
lo visoko, na lestvici od 1–5 jo je večina sodelujočih dijakov_inj ocenila s 4. V
okviru ostalih vprašanj pa dijaki_nje samozavesti ne izpostavljajo.
Večkrat samozavest omenjajo sodelujoči_e učitelji_ce, ki pri dijakih_njah
v izbranih prvih letnikih, predvsem na začetku šolskega leta, opažajo man-
ko samozavesti v smislu nesodelovanja, ne postavljanja vprašanj in ne izra-
žanja znanja pri pouku, kar pa je mogoče pripisati tudi kontekstu prehoda v
srednjo šolo.
Učitelji_ce tako pravijo:
»Mogoče pri njih deluje še ta začetna prestrašenost, tista dva meseca so
zaradi tega tihi, ker so ravno prišli v srednjo šolo.« (U4, DV01)
»V osnovi so rabili skoraj mesec, da so postali vsaj malo komunikativni.
/.../ Drugače so prijetni in tudi sprašujejo.« (U2, BV03)
Nekateri_e učitelji_ce zadržane dijake_inje tudi spodbujajo k sodelovanju.
454 »Predvsem je meni pomembno, da imamo takrat, ko je razredna ura,
sproščen pogovor. Vabim jih, da vsi izrazijo svoje mnenje. Včasih drezam
v tiste, za katere vem, da so manj zgovorni, da vseeno poskusijo kaj pove
dati.« (U6, BV03)
Po oceni učiteljev_ic samozavest najmanj izražajo dijaki_nje na srednji
šoli CV03, kar pa učitelji_ce, kot je bilo zapisano že zgoraj, povezujejo pred-
vsem s prehodom iz osnovne na srednjo šolo, situacijo pa ocenjujejo kot
prehodno.
»Tukaj so [dijaki_nje] še precej zadržani, moram precej vleči iz njih. Ne
upajo še, niso prepričani, a znajo povedati, a bo v redu … Nimajo še te
prepričljivost, kar se tiče predmeta.« (U4, CV03)
»Na začetku so bili bolj pasivni, ne vem, če je to tisti strah pri prehodu v sre
dnjo šolo.« (U2, CV03)
»Na začetku so bili zelo zaprti, ni bilo nobenega odziva v razredu, tudi če
si se kaj pohecal, ni bilo pristnega odziva. Zdaj pa so veliko bolj priljudni,
malo manj prestrašeni, tako da zdaj pa v tem razredu nekako najlepše te
če pouk.« (U3, CV03)
Tudi na vprašanje, kaj bi v izbranem razredu učitelji_ce na tej šoli želeli iz-
boljšati, se je izkazalo, da je to ravno samozavest:
»Eno injekcijo samozavesti. V bistvu dobro delujejo, ko so vodeni. Ko pa
jim daš, da morajo nekaj sami, potem se že iščejo, kaj bi povedal in kdo.«
(U3, CV03)
»Da bi mogoče malo več upali vprašati.« (U3, CV03)
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
Sodelujoči_e dijaki_nje v splošnem samozavest svojega razreda ocenjujejo ze-
lo visoko, na lestvici od 1–5 jo je večina sodelujočih dijakov_inj ocenila s 4. V
okviru ostalih vprašanj pa dijaki_nje samozavesti ne izpostavljajo.
Večkrat samozavest omenjajo sodelujoči_e učitelji_ce, ki pri dijakih_njah
v izbranih prvih letnikih, predvsem na začetku šolskega leta, opažajo man-
ko samozavesti v smislu nesodelovanja, ne postavljanja vprašanj in ne izra-
žanja znanja pri pouku, kar pa je mogoče pripisati tudi kontekstu prehoda v
srednjo šolo.
Učitelji_ce tako pravijo:
»Mogoče pri njih deluje še ta začetna prestrašenost, tista dva meseca so
zaradi tega tihi, ker so ravno prišli v srednjo šolo.« (U4, DV01)
»V osnovi so rabili skoraj mesec, da so postali vsaj malo komunikativni.
/.../ Drugače so prijetni in tudi sprašujejo.« (U2, BV03)
Nekateri_e učitelji_ce zadržane dijake_inje tudi spodbujajo k sodelovanju.
454 »Predvsem je meni pomembno, da imamo takrat, ko je razredna ura,
sproščen pogovor. Vabim jih, da vsi izrazijo svoje mnenje. Včasih drezam
v tiste, za katere vem, da so manj zgovorni, da vseeno poskusijo kaj pove
dati.« (U6, BV03)
Po oceni učiteljev_ic samozavest najmanj izražajo dijaki_nje na srednji
šoli CV03, kar pa učitelji_ce, kot je bilo zapisano že zgoraj, povezujejo pred-
vsem s prehodom iz osnovne na srednjo šolo, situacijo pa ocenjujejo kot
prehodno.
»Tukaj so [dijaki_nje] še precej zadržani, moram precej vleči iz njih. Ne
upajo še, niso prepričani, a znajo povedati, a bo v redu … Nimajo še te
prepričljivost, kar se tiče predmeta.« (U4, CV03)
»Na začetku so bili bolj pasivni, ne vem, če je to tisti strah pri prehodu v sre
dnjo šolo.« (U2, CV03)
»Na začetku so bili zelo zaprti, ni bilo nobenega odziva v razredu, tudi če
si se kaj pohecal, ni bilo pristnega odziva. Zdaj pa so veliko bolj priljudni,
malo manj prestrašeni, tako da zdaj pa v tem razredu nekako najlepše te
če pouk.« (U3, CV03)
Tudi na vprašanje, kaj bi v izbranem razredu učitelji_ce na tej šoli želeli iz-
boljšati, se je izkazalo, da je to ravno samozavest:
»Eno injekcijo samozavesti. V bistvu dobro delujejo, ko so vodeni. Ko pa
jim daš, da morajo nekaj sami, potem se že iščejo, kaj bi povedal in kdo.«
(U3, CV03)
»Da bi mogoče malo več upali vprašati.« (U3, CV03)
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
