Page 449 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

valitativni del raziskave: 449
analize in ugotovitve fokusnih
skupin

Poglavje dopolnjuje rezultate kvantitativnega dela raziskave z vpogledi relevantnih
akterjev (dijakov_inj, učitelj_ic ter vodstev šol) na pozitivni razvoj mladih znotraj
različnih kontekstov v izbranih štirih srednjih šolah. Rezultati kažejo, da vključeni
akterji relativno pozitivno ocenjujejo 5C-jev dijakov_inj, najpogosteje pa izpostav-
ljajo povezanost. Šolsko klimo ocenjujejo kot pozitivno, pri tem pa je iz odgovorov
zaznati številna odstopanja od spoštovanja različnosti. Izražanju priseljenske kultu-
re ali rabi jezikov priseljencev v šolskem okolju so sodelujoči_e učitelji_ce v veliki
meri nenaklonjeni.

1.0 Analiza

Odgovore, pridobljene preko fokusnih skupin, smo analizirale s pomočjo us-
merjene analize vsebine. Že pred samim pregledom transkriptov smo na pod-
lagi modela pozitivnega razvoja mladih (Catalano idr., 2004; Lerner, 2007) obli-
kovale teme in (pod)kategorije:

− kazalniki pozitivnega razvoja mladih (definicije posameznih kazalni-
kov pozitivnega razvoja mladih so povzete po Bowersu idr. (2010)):

− povezanost (preplet pozitivnih vzajemnih odnosov posame-
znice_ka z njej oz. njemu pomembnimi drugimi, institucijami ter
skupnostmi);

− samozavest (notranji občutek pozitivnega samovrednotenja in
samoučinkovitosti);