Page 41 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

vantitativni del: 41
analize vprašalnikov

V poglavju podrobno poročamo o opisnih statistikah ter razlikah med skupinami
udeleženk_cev v razvojnih virih, kazalnikih pozitivnega razvoja mladih, nasilnih ve-
denjih, viktimizaciji, empatiji, anksioznosti, čuječnosti, prispevanju, pripadnosti ter
prepoznavanju različnosti. Zanimajo nas razlike glede na spol, starost, letnik, šolo,
izobrazbo staršev, šolske ocene, kraj in način bivanja, državo rojstva ter različno rabo
jezikov. Združene so ugotovitve vseh štirih merjenj, ki jim sledijo zaključki in sklepne
ugotovitve. Zaradi obsežnosti analiz so večinoma poročane samo pomembne razlike
med skupinami. V kolikor razlik med posameznimi skupinami ni navedenih, niso bi-
le statistično pomembne.

1.0 Razlike glede na letnik

Ker se večina spremenljivk ni porazdeljevala normalno (glej priloge Normal-
nost1), smo izvedle Kruskal-Wallisov test (poročanje vsakega je razvidno za
spremenljivkami v oklepaju). Za ugotavljanje razlik med skupinami smo nada-
lje izvedle še parne primerjave s pomočjo Mann-Whitneyjevega testa in za več-
jo statistično pravilnost prilagodile vrednost pomembnosti (0,05/6 = 0,008).
Normalno so se porazdeljevale spremenljivke različnost in čuječnost v prvem
merjenju, anksioznost in čuječnost v drugem merjenju, čuječnost v tretjem
merjenju ter meje in pričakovanja, anksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva
in čuječnost v četrtem merjenju.

1 Tabele normalnosti dostopne pri avtoricah.