Page 39 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 39
3.0 Zaključek 39
Visoka skladnost empiričnih podatkov z vsemi teoretičnimi modeli priča o vi-
soki pomembnosti razvojnih virov za kazalnike pozitivnega razvoja mladih in
vpliv teh kazalnikov na pojavnost tveganega vedenja in prispevanja. Primerjal-
no gledano se podatki mladih v Sloveniji najbolje prilegajo modelu, ki kazalni-
ke pozitivnega razvoja mladih obravnava ločeno.
Iz modela, ki se našim podatkom najbolj prilega, smo ugotovile, da od ra-
zvojnih virov na vzorcu slovenskih mladostnic_kov pomembno vlogo igrajo
socialne spretnosti, meje in pričakovanja ter opolnomočenje. Več opolnomo-
čenja in več socialnih spretnosti ter manj mej in pričakovanj vodi v prisotnost
kazalnikov pozitivnega razvoja mladih. Nadalje se z manj negativnimi izidi
povezuje manj poročane kompetentnosti in manj poročane skrbi ter več po-
ročanih samozavesti, karakterja in povezanosti. Neskladja opozarjajo na po-
membnost razumevanja vseh kontekstov ter prepletov, ki pri mladih vodijo
v pozitivne izide. Na primer kompetentnost, ki vključuje samooceno kompe-
tentnosti na več področjih, kot vidimo, ne vodi nujno v bolj pozitivne izide, na
primer visoka kompetentnost se poveže z več spletnega nasilja in viktimiza-
cije ter več anksioznosti. Na drugi strani pa se z manj spletnega nasilja, vikti-
mizacije in anksioznosti poveže višja samozavest, kar nakaže pomen prepleta
obeh kazalnikov učinkovitosti. Podobno kot kompetentnost in samozavest tu-
di višja skrb napoveduje več nasilja, spletnega nasilja, viktimizacije in več an-
ksioznosti in torej ne deluje spodbudno. V tem delu povezave niso enoznačne,
saj visoke vrednosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih ne vodijo nujno v
manj tveganega vedenja, kot je predpostavljeno v teoretičnem modelu. Tovr-
stno neskladje se pojavi tudi v literaturi (Lewin-Bizan idr., 2010) in kaže na po-
membnost prilagoditev modela posameznim kontekstom. Za razliko od kazal-
nikov kompetentnost, samozavest in skrb je karakter tisti kazalnik, ki na našem
vzorcu pomembno napove manj težavnega vedenja in hkrati več prispevanja.
Prav tako se kot pomembna za pozitivni razvoj mladih izkaže povezanost, saj
vodi v manj nasilja, spletnega nasilja, viktimizacije in anksioznosti. Na vzorcu
slovenskih mladostnic_kov bi tako glede na naše podatke v ospredje postavile
karakter in povezanost. Ta dva kazalnika tudi skupaj s kompetentnostjo vodita
v več prispevanja, kar je pomembno imeti v mislih, ko želimo spodbuditi več
prispevanja mladih na ravni razredov, šol in družbe kot celote
Literatura
Årdal, E., Holsen, I., Diseth, Å., & Larsen, T. (2018). The Five Cs of Positive Youth
Development in a school context; gender and mediator effects. School Psy-
chology International, 39(1), 3–21. https://doi.org/10.1177/0143034317734416
Catalano, R. F., Berglund, M. L., Ryan, J. A., Lonczak, H. S. in Hawkins, J. D. (2004).
Positive youth development in the United States: Research findings on
pyd-si model
Visoka skladnost empiričnih podatkov z vsemi teoretičnimi modeli priča o vi-
soki pomembnosti razvojnih virov za kazalnike pozitivnega razvoja mladih in
vpliv teh kazalnikov na pojavnost tveganega vedenja in prispevanja. Primerjal-
no gledano se podatki mladih v Sloveniji najbolje prilegajo modelu, ki kazalni-
ke pozitivnega razvoja mladih obravnava ločeno.
Iz modela, ki se našim podatkom najbolj prilega, smo ugotovile, da od ra-
zvojnih virov na vzorcu slovenskih mladostnic_kov pomembno vlogo igrajo
socialne spretnosti, meje in pričakovanja ter opolnomočenje. Več opolnomo-
čenja in več socialnih spretnosti ter manj mej in pričakovanj vodi v prisotnost
kazalnikov pozitivnega razvoja mladih. Nadalje se z manj negativnimi izidi
povezuje manj poročane kompetentnosti in manj poročane skrbi ter več po-
ročanih samozavesti, karakterja in povezanosti. Neskladja opozarjajo na po-
membnost razumevanja vseh kontekstov ter prepletov, ki pri mladih vodijo
v pozitivne izide. Na primer kompetentnost, ki vključuje samooceno kompe-
tentnosti na več področjih, kot vidimo, ne vodi nujno v bolj pozitivne izide, na
primer visoka kompetentnost se poveže z več spletnega nasilja in viktimiza-
cije ter več anksioznosti. Na drugi strani pa se z manj spletnega nasilja, vikti-
mizacije in anksioznosti poveže višja samozavest, kar nakaže pomen prepleta
obeh kazalnikov učinkovitosti. Podobno kot kompetentnost in samozavest tu-
di višja skrb napoveduje več nasilja, spletnega nasilja, viktimizacije in več an-
ksioznosti in torej ne deluje spodbudno. V tem delu povezave niso enoznačne,
saj visoke vrednosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih ne vodijo nujno v
manj tveganega vedenja, kot je predpostavljeno v teoretičnem modelu. Tovr-
stno neskladje se pojavi tudi v literaturi (Lewin-Bizan idr., 2010) in kaže na po-
membnost prilagoditev modela posameznim kontekstom. Za razliko od kazal-
nikov kompetentnost, samozavest in skrb je karakter tisti kazalnik, ki na našem
vzorcu pomembno napove manj težavnega vedenja in hkrati več prispevanja.
Prav tako se kot pomembna za pozitivni razvoj mladih izkaže povezanost, saj
vodi v manj nasilja, spletnega nasilja, viktimizacije in anksioznosti. Na vzorcu
slovenskih mladostnic_kov bi tako glede na naše podatke v ospredje postavile
karakter in povezanost. Ta dva kazalnika tudi skupaj s kompetentnostjo vodita
v več prispevanja, kar je pomembno imeti v mislih, ko želimo spodbuditi več
prispevanja mladih na ravni razredov, šol in družbe kot celote
Literatura
Årdal, E., Holsen, I., Diseth, Å., & Larsen, T. (2018). The Five Cs of Positive Youth
Development in a school context; gender and mediator effects. School Psy-
chology International, 39(1), 3–21. https://doi.org/10.1177/0143034317734416
Catalano, R. F., Berglund, M. L., Ryan, J. A., Lonczak, H. S. in Hawkins, J. D. (2004).
Positive youth development in the United States: Research findings on
pyd-si model
